Prostata

Prostata (iz grške besede starogrško προστάτης, prostates - dobesedno »ta, ki stoji pred«, »zaščitnik«)^[1] ali obsečnica je del moških spolnih organov. Je kot kostanj velika žleza^[2] z zunanjim izločanjem, ki ima tudi mnogo gladkega mišičja. Leži tik pod sečnim mehurjem in z vseh strani obdaja začetni del sečnice. Od zadaj s strani skozi žlezo potekata semenovoda, ki se jima pridruži izvodilo mehurčaste žleze, tj. semenjaka. Izvodila iz žlez prostate so kratka in vodijo v sečnico. Izcedek daje semenski tekočini svojstven vonj.

Topografija prostate

Anatomija

Obliko in velikost prostate pogosto primerjamo z divjim kostanjem.^[3] Normalna prostata tehta približno 20 g. Baza prostate se prilega vratu sečnega mehurja, apeks (vrh) žleze (spodnji del) pa leži na urogenitalni preponi.^[4] Obdaja začetni del sečnice na njenem izhodu iz sečnega mehurja. Spredaj je sramna kost, zadaj debelo črevo, ob strani pa so mišice medeničnega dna.^[5]

Po McNealu prostato delimo na štiri cone: periferno, centralno, prehodno ter fibromuskularno cono.^[6] Nekateri viri opisujejo le tri cone (ne navajajo fibromuskularne cone).^[2][7] Različne cone prostate so opazne pri histoloških preiskavah tkiva ter pri slikanju z različnimi slikovnimi tehnikami, kot sta ultrazvok in slikanje z magnetno resonanco.^[2][8]

Naziv cone	Delež žleznega tkiva prostate pri odraslem moškem[2]	Opis
Periferna cona	70 %	Zadajšnji del žleze, ki obdaja distalno sečnico. Rak prostate največkrat (70–80 %) vznikne iz tega dela žleze.[9][10]
Centralna cona	20 %	Obdaja ejakulatorne vode.[2] V centralni coni vznikne okoli 2,5 % primerov raka prostate; rak prostate v tej coni je načeloma agresivnejši.[11]
Prehodna cona	5 %	Prehodna cona obdaja proksimalni del sečnice.[2] Pri zdravih moških predstavlja 5 % žleznega tkiva, v starosti pa pride do njene hiperplazije in tako lahko predstavlja večji del prostate.[6][9][10] Okoli 10–20 % vseh primerov raka prostate vznikne v tem delu prostate.[9][10]
Fibromuskularna cona ali stroma	/	Ta del prostate, ki jo nekateri ne obravnavajo kot posebno cono prostate,[7] ne vsebuje žleznih komponent, temveč je sestavljena iz mišičnega in vezivnega tkiva.[2]

Bolezni prostate

• benigno povečanje prostate (BPP)
• rak prostate
• vnetje prostate (prostatitis)