Refraktor

Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.

Albert Einstein in osebje Observatorija Yerkes pred največjim do sedaj zgrajenim refraktorjem v ekvatorialni obesi z glavno lečo velikosti 1016 mm (40 palcev), 1921

Znani refraktorji

Glavni članek: seznam največjih refraktorjev.

• Veliki daljnogled Pariške svetovne razstave 1900 (1250 mm)
• Observatorij Yerkes (1016 mm (40 palcev))
• Švedski sončni daljnogled (1000 mm)
• Observatorij Lick (910 mm)
• Observatorij Pariz (830 + 620 mm)
• Observatorij Nica (760 mm)
• Observatorij Pulkovo (760 mm; med 2. svetovno vojno uničene leče)
• Archenholdov observatorij (680 mm, 21 m goriščna razdalja - najdaljši refraktor zgrajen do sedaj)
• Pomorski observatorij ZDA (Clarkov refraktor, 660 mm)
• Astronomski observatorij Beograd (650 mm)
• Lowllov observatorij (610 mm (24 palcev))
• Chabotovo vesoljsko in znanstveno središče (508 mm (20 palcev), 203 mm (8 palcev))
• Observatorij Dearborn (470 mm (18,5 palcev))
• Griffithov observatorij (305 mm (12 palcev))

• 
  760 mm refraktor, Observatorij Nica.
• 
  680 mm refraktor, Univerzitetni observatorij Dunaj.
• 
  680 mm refraktor, Archenholdov observatorij, Berlin-Treptow.
• 
  Clarkov 660 mm refraktor, Pomorski observatorij ZDA. Z njim je Hall odkril Marsova naravna satelita Fobos in Deimos.
• 
  660 mm refraktor, Observatorij Pulkovo.
• 
  Dvojni refraktor (800 + 500 mm), Astrofizikalni inštitut Potsdam.
• 
  Refraktor, Observatorij Aachen.