Resen

Resen (makedonsko Ресен [ˈrɛːsɛn] ^ⓘ) je mesto na jugozahodu Makedonije in sedež istoimenske občine. Leži v bližini Prespanskega jezera; in je približno enako oddaljeno od sosednjih mest Bitole in Ohrida. Resen je edino mesto na območju Prespanskega jezera.

Resen Ресен (makedonsko)
Mesto
Pogled na mesto, Spominska hiša Hrista Tatarčeva, Rezidenca Saraj
Zastava Pečat
Resen Lokacija v Makedoniji
Koordinati: 41°05′20″N 21°00′44″E
Država	Severna Makedonija
Statistična regija	Pelagonija
Občina	Resen

Geografija

Resen se nahaja na severnem robu približno 100 km² velike planote, ki se razteza severno od Prespanskega jezera. Na zahodu planoto omejuje gorovje Galičica, na vzhodu pa Baba.

Zgodovina

Arheološke najdbe iz rimske dobe, kot so miljni kamni, kažejo na zgodnjo poselitev območja. V antiki je bila tu rimska poštna postaja na pomembni cesti Via Egnatia.

V 8. stoletju je območje prišlo pod oblast Prvega bolgarskega cesarstva. Po bitki na Belasici so se nekateri oslepljeni vojaki naselili v bližini, zaradi česar so Bizantinci kraj poimenovali Asamati – "naselje enookih".

V poznem 14. stoletju je Resen prišel pod osmansko oblast. Leta 1866 je bila ustanovljena bolgarska cerkvena skupnost, ki je odprla šolo. Leta 1894 je bila posvečena bolgarsko-pravoslavna cerkev, zgrajena tudi s prispevki iz okoliških mest.

Leta 1908 je v Resenu pod vodstvom Ahmeda Niyazija Beja izbruhnila mladoturška revolucija, ki je privedla do padca sultana Abdülhamida II. Niyazi Bey je v mestu zgradil neoklasicistično palačo, znano kot Saraj, po vzoru francoskega dvorca Chenonceau.

Demografija

Poselitev je večinoma makedonska, saj Makedonci predstavljajo 76,07 % prebivalstva. Med manjšine spadajo Turki z 10,68 % in Albanci z 9,13 %. Manjšo manjšino predstavljajo tudi Romi z 1,1 % prebivalstva.^[1]