Rimska kurija

Rimska kurija (latinsko Curia Romana) je vodstvena cerkvenopravna ustanova in upravna organizacija Rimskokatoliške cerkve, ki deluje v papeževem imenu, z njegovo oblastjo in njegovim pooblastilom.^[1] Je tudi administrativna uprava Svetega sedeža.

Opis in naloge

Rimsko kurijo sestavljajo dikasteriji, komisije, sveti in uradi ter sodišča, ki pomagajo papežu pri vodenju Rimskokatoliške cerkve. ^[2] Rimska kurija v papeževem imenu upravlja in skrbi za delovanje Cerkve. Njena področja dela segajo od vprašanj vere, službe škofov, zakramentalnega življenja, liturgične dejavnosti, življenja duhovnikov in redovnikov, katoliške vzgoje, do misijonske dejavnosti in sodstva. Papež vsega naštetega, kar je za vodenje Cerkve potrebno, ne bi mogel opravljati sam, zato mu pri reševanju vsakdanjih zadev pomagajo različne osebe in uradi rimske kurije. Po kan. 360 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) kurija izvršuje svoje naloge v papeževem imenu in z njegovo oblastjo. Kurijo sestavljajo državno tajništvo, kongregacije (sedaj dikasteriji), sodišča in druge ustanove, katerih sestavo in naloge določajo apostolske konstitucije, ki jih izdajo papeži.

Pravne podlage za organizacijske in sistemske spremembe

Rimsko kurijo je 22. januarja 1588 formalno ustanovil papež Sikst V., z apostolsko konstitucijo Immensa aeterni Dei.^[3] Po ustanovitveni konstituciji je bila kurija nekoč sestavljena iz 15 uradov (t. i. kolegijev). V 19. stoletju so bile znotraj kurije ustanovljene posebne kardinalske skupine. Prva večja reforma kurije je bila opravljena na podlagi apostolske konstitucije papeža Pija X. Sapienti consilio (29. junij 1908), nato pa so reformo utemeljili še: Zakonik cerkvenega prava (1917), apostolska konstitucija papeža Pavla VI. Regimini Ecclesiae universae (15. avgust 1967). Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je z apostolsko konstitucijo Pastor bonus (28. junij 1988) nazadnje uredil kurijo.^[4]

Zgodovina

Organizacija 1988 - 2022

• Državno tajništvo^[5]
• Kongregacije:

• Kongregacija za verski nauk (Congregatio pro Doctrina Fidei),
• Kongregacija za škofe (Congregatio pro Episcopis),
• Kongregacija za vzhodne Cerkve (Congregatio pro Ecclesiis Orientalibus),
• Kongregacija za disciplino zakramentov (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum),
• Kongregacija za kler (Congregatio pro Clericis),
• Kongregacija za redovne in podobne družbe (Congregatio pro Institutis Vitae Consecratae et Societatibus Vitae Apostolicae),
• Kongregacija za evangelizacijo narodov (Congregatio pro gentium evangelizatione),
• Kongregacija za zadeve svetnikov (Congregatio de Causis Sanctorum),
• Kongregacija za katoliško vzgojo (Congregatio de institutione catholica (de studiorum institutis).^[6]

• Sodišča:

• Apostolska penitenciarija,
• Apostolska signatura,
• Rimska rota^[7].

• Papeški sveti:

• Papeški svet za laike,
• Papeški svet za edinost kristjanov,
• Papeški svet za družino,
• Papeški svet Pravičnost in mir,
• Papeški svet Cor Unum,
• Papeški svet za pastoralo izseljencev in popotnikov,
• Papeški svet za pastoralo zdravstvenih delavcev,
• Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov,
• Papeški svet za dialog med različnimi religijami,
• Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja,
• Papeški svet za kulturo^[7].

• Papeški uradi:

• Apostolska kamera,
• Uprava premoženja apostolskega sedeža,
• Prefektura ekonomskih zadev apostolskega sedeža^[7].

• Drugi uradi:

• Prefektura papeškega gospodinjstva,
• Urad za papeške bogoslužne slovesnosti,^[7]
• Vatikanski arhivi
• Vatikanska knjižnica

Reforme papeža Frančiška

Papež Frančišek je 19. marca 2022 objavil novo apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium o rimski kuriji in njeni organiziranosti, z namenom boljšega služenja Cerkvi in svetu. Ta je stopila v veljavo 5. junija, na binkošti, ter je nadomestila apostolsko konstitucijo Pastor Bonus iz leta 1988.^[8]

Državno tajništvo

Državno tajništvo kot papeško tajništvo zagotavlja pomoč papežu pri opravljanju njegovega najvišjega poslanstva. Vodi ga državni tajnik in vključuje tri oddelke:

• oddelek za splošne zadeve, ki ga vodi namestnik, pomaga pa mu prisednik
• oddelek za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami
• oddelek za diplomatsko osebje Svetega sedeža

Glavni članek: Državno tajništvo.

Dikasteriji

Dikasteriji so vodstveni organi rimske kurije, ki so nastali v času papeževanja papeža Frančiška. Kot kurialne enote se bili uradno priznani z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022. Dikasteriji so preprosto povedano »ministrstva« Svetega sedeža, ki so nadomestili nekdanje kongregacije. Oseba, ki v imenu papeža vodi enega od dikasterijev v rimski kuriji, se imenuje »prefekt«.

Organiziranost

Nekdanje kongregacije in papeški sveti so odslej združeni v šestnajst dikasterijev.^[9]

Glavni članek: Dikasterij.

• kurijo dopolnjujejo sodstveni organizmi: štiri cerkvena sodišča in šest gospodarskih organizmov. ^[10]

• del kurije še naprej ostajajo: Prefektura papeškega gospodinjstva, Urad za papeževe liturgične obrede ter kamerleng Svetega sedeža, ki opravlja svoje naloge le v času, ko je zaradi sedisvakance sedež papeža izpraznjen.^[11]

dikasterij	sedanji prefekt	državljanstvo	osebni grb
Dikasterij za nauk vere	Víctor Manuel Fernández, kardinal	Argentina
Dikasterij za bogoslužje in disciplino zakramentov	Arthur Roche, kardinal	Združeno kraljestvo
Dikasterij za evangelizacijo	papež Leon XIV.	ZDA  Peru
Dikasterij za zadeve svetnikov	Marcello Semeraro, kardinal	Italija
Dikasterij za škofe	Filippo Iannone, nadškof (od 15. oktobra 2025)[12]	Italija
Dikasterij za duhovnike	Lazarus You Heung-Sik, kardinal	Južna Koreja
Dikasterij za vzhodne Cerkve	Claudio Gugerotti, kardinal	Italija
Dikasterij za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja	Simona Brambilla, MC	Italija
Dikasterij za kulturo in vzgojo	José Tolentino de Mendonça, kardinal	Portugalska
Dikasterij za službo ljubezni	Konrad Krajewski, kardinal	Poljska
Dikasterij za laike, družino in življenje	Kevin Joseph Farrell, kardinal, kamerleng	Irska
Dikasterij za pospeševanje edinosti med kristjani	Kurt Koch, kardinal	Švica
Dikasterij za medverski dialog	George Koovakad, kardinal	Indija
Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju	Michael Czerny, kardinal	Češka Kanada
Dikasterij za zakonodajna besedila	sedisvakanca (do 15. oktobra 2025 Filippo Iannone, nadškof)
Dikasterij za komunikacijo	Paolo Ruffini, novinar in laik	Italija

Pravosodne ustanove

Naloge ki jo opravljajo pravosodne ustanove, so ena od bistvenih fukcij v vodstveni oblasti Cerkve. Njihovi cilji, ki pravosodne ustanove izvršujejo v okviru svoje pristojnosti, so cilj poslanstva same Cerkve: Oznanjati in uvajati Božje kraljestvo, ter s pravičnim redom, ki se izvaja s kanonskim pravom, delovati za odrešenje duš.^[13] Redne ustanove pravosodja pod okriljem Rimske kurije, ki so med seboj neodvisne, so:

• Apostolska penitenciarija (razsoja tudi v zvezi z zakramentalnostjo in nezakramentalnostjo)^[14][13]
• Rimska rota (najvišje prizivno sodišče)^[15][16]
• Apostolska signatura (vrhovno sodišče)^[17][18]

Odvetništvo

• Seznam odvetnikov pri Rimski kuriji^[19]
• Odvetniška zbornica Svetega sedeža^[19]

Finančne ustanove

• Svet za gospodarstvo
• Tajništvo za gospodarstvo
• Uprava premoženja Apostolskega sedeža
• Urad generalnega revizorja
• Komisija za zaupne zadeve

Uradi

• Prefektura papeške hiše^[20][21]
• Urad za papeževe liturgične obrede^[22][23]
• Kamerleng Svete rimske Cerkve^[22][24]

Ustanove, povezane s Svetim sedežem

• Vatikanski apostolski arhiv
• Vatikanska apostolska knjižnica
• Zgradba svetega Petra
• Papeška komisija za sakralno arheologijo
• Papeška akademija znanosti
• Papeška akademija družbenih znanosti
• Papeška akademija za življenje
• Agencija za ocenjevanje in spodbujanje kakovosti na cerkvenih univerzah in fakultetah
• Urad za nadzor in finančne informacije