Sabotin

Sabotin (italijansko Sabotino, furlansko Mont di San Valantin) je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico ter Solkanom na meji med Slovenijo in Italijo. Ob njegovem vznožju stoji sloviti Solkanski most čez reko Sočo.

Sabotin
Sabotin iz smeri Gorice
Najvišja točka
Nadm. višina	609 m
Koordinate	45°59′08″N 13°38′17″E
Geografija
Sabotin Lega v Alpah
Lega	Slovenija - Italija
Gorovje	Alpe
Sabotin - Zgodovinsko območje prve svetovne vojne
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Občina Brda
RKD št.	15446 (opis enote)[1]

Etimologija

Hrib je v pisnih virih prvič omenjen leta 1280 kot Saluatinberg, kasneje pa še kot Saluantin (1291), Saluatein (1370), Salueteini (1471), Saluatino (1502) ter Sabhatini (1502).^[2] Ime je nejasnega izvora. Po izvirnih transkripcijah morda izvira iz *Salbotin, ki temelji na latinskemu osebnemu imenu Salvus (dob. »zdrav«). Po drugi razlagi, ki domneva napačnost transkripcij, se je hrib že sprva imenoval Sabotin, ime pa izvira iz italijanskega imena Sàb(b)ato, ki se je podajal otrokom, rojenim na soboto. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Valentina, ki je še en možen etimološki vir, vendar so številne nepričakovane fonološke spremembe še vedno nepojasnjene.^[3]

Geografija

Sabotin je hrib oziroma greben na desnem bregu Soče, ki ga omejuje s severne ter jugovzhodne strani. Reka je tu ustvarila dve rečni terasi, na katerih sta se kasneje razvila Solkan in Nova Gorica. Vrh na jugovzhodu grebena je Vrh sv. Valentina (535 m), nato pa se greben nadaljuje v klasični dinarski smeri SZ–JZ proti Sabotinu. Na severozahodni strani pod vrhom stoji Dom pod Sabotinom, zahodneje pod hribom pa v dolini reke Pevmice leži naselje Podsabotin.

Geologija

V geološkem smislu je Sabotin narivna prevrnjena antiklinala, kjer Trnovski pokrov pod flišna gričevja Goriških brd. Na pobočjih Sabotina se nahajajo do 350 metrov debeli skladi temnosivega do rjavosivega skladovitega gostega apnenca albijskih in cenomanijskih starosti, v katerih sta bila odkrit prazgodovinski krpasti greben, ki je nastal v plitvomorsko-lagunskih pogojih.^[4] Pri Podsabotinu so tudi izdanki skladov zgornjesenonijskih (kampanske ter maastrichtske starosti) apnencev ter laporjev. Na južnem pobočju Sabotina se nahaja tudi 2×10 m velika leča oolitnega rjavordečega ter rumenega boksita.^[5]

Zgodovina

Sabotin je tekom prve svetovne vojne ter soške fronte predstavljal pomemben branik pri avstro-ogrski obrambi Gorice, zato je bil močno utrjen. Vrh so italijanske sile napadale že med prvo soško bitko, ko so 4., 11., 12. in 22. divizija med 24. junijem in 4. julijem 1915 večkrat napadle vrh, a neuspešno, saj so bile italijanske posadke, ki so vdrle v avstro-ogrske jarke premajhne za združitev v večjo silo. Do italijanskega zavzetja vrha v šesti soški bitki 6. avgusta 1918 ga je branila 58. ogrska divizija, ko ga je zavzela 45. divizija pod vodstvom generala Giuseppeja Venturija. V napadu se je odlikoval podpolkovnik Pietro Badoglio, ki je bil zaradi svojih strateških odločitev povišan v generalmajorja ter prejel plemiški naziv markiz Sabotina.

Zaradi dogodkov prve svetovne vojne je Italija območje Sabotina leta 1922 z dekretom št. 1386 razglasila za spomenik državnega pomena, v prihodnjih letih pa je postal muzej na prostem. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil obnovljen, danes pa je čezmejni park miru. Na grebenski poti so še danes ohranjene moštvene ter topniške kaverne. Nekatere izmed njih so italijanske sile z zavzetjem grebena prezidali in omogočili usmeritev topov proti Sveti Gori in Škabrijelu.

Naš Tito

Leta 1978 je bil na slovenski strani le nekaj metrov od meje postavljen napis »NAŠ TITO«, ki ima približno 25 metrov visoke črke, sam napis pa je dolg okrog 100 metrov in je sestavljen iz nasutega kamenja. Posvečen je Josipu Brozu Titu in ima, tako kot ostali podobni napisi po Jugoslaviji, propagandni namen, usmerjen nasploh proti manjšinam. Napis je bil večkrat spremenjen, npr. v »TITO SLO«, »W TITO« ter »NAŠ FIDO«. Leta 2013 je bil med valom protestov spremnjen v »VSTAJA«. Od leta 2014 se napis glasi »TITO«.

Sabotinska cesta

Pod pobočji Sabotina od leta 1985 vodi meddržavna Sabotinska cesta v Goriška brda, ki je delno speljana tudi po italijanskem ozemlju, kar je bilo mdr. dogovorjeno z Osimskimi sporazumi desetletje prej z zamenjavo ozemelj, zato danes državna meja poteka po vrhu grebena Sabotina.