Selevk IV. Filopator

Selevk IV. Filopator^[1] (grško starogrško Σέλευκος Δ΄ Φιλοπάτωρ, Séleukos D΄ Filopátor) je bil od leta 187 do 175 pr. n. št. vladar helenističnega Selevkidskega cesarstva, ki je obsegalo Sirijo s Kilikijo in Judejo, Mezopotamijo in Babilonijo in del Irana (Medija in Perzija), * okoli 218 pr. n. št., † 3. september 175 pr. n. št.^[2][3]

Selevk IV. Filopator
Basileus Selevkidskega cesarstva
Tenure	3. julij 187 – 3. september 175 pr. n. št.
Predhodnik	Antioh III. Veliki
Naslednik	Antioh
Rojstvo	okoli 218 pr. n. št. neznano
Smrt	3. september 175 pr. n. št. (star 42–43 let) neznano
Zakonec	Laodika IV.
Potomci	Antioh Demetrij I. Soter Laodika V.
Dinastija	Selevkidi
Oče	Antioh III. Veliki
Mati	Laodika III.
Poklic	vladar

Vladanje

Selevk je bil drugi sin in naslednik Antioha III. Velikega in Laodike III. Poročil se je s svojo sestro Laodiko IV., s katero je imel tri otroke: sinova Antioha in Demetrija I. Soterja in hčerko Laodiko V. Oče ga je izbral za svojega sovladarja, po njegovi smrti leta 187 pr. n. št. pa je postal samostojen vladar.^[4]

Finančna stiska, ki je bila v veliki meri posledica velike vojne odškodnine, ki jo je moral plačati Rimu po Apamejskem sporazumu, mu je preprečila uresničiti ambiciozne načrte. V prizadevanjih, da bi zbral denar za plačilo Rimljanom, je v Jeruzalem poslal svojega ministra Heliodorja, da bi zasegel zakladnico judovskih templjev.

Kovanec Selevka IV. Filopatorjaz napisom v antini grščini: (Β)ΑΣΙΛΕΩΣ (ΣΕ)ΛΕΥΚΟΥ (B)ASILEOS (SE)LEIKOI))

Heliodor je po povratku iz Jeruzalema umoril Selevka in na prestol posadil Slevkovega mlajšega sina Antioha. Zakoniti naslednik, starejši sin Demetrij, je ostal talec v Rimu. Oblast v kraljestvu je prevzel Selevkov mlajši brat Antioh IV. Epifan. Slednji je osvobodil aretiranega Heliodorja in z Antiohom mlajšim kot sovladarjem vladal do leta 170 pr. n. št., ko ga je moril.