Sindrom

Sindróm (grško σύνδρομον – sočasnost^[1] iz συν~, syn~: skupaj, z/s in δρόμος, drómos: pot, tek; torej kar poteka skupaj) pomeni v medicini skupek patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni.^[2]. Vzrok določenega sindroma (etiologija) je po navadi bolj ali manj pojasnjen ali predpostavljen, vendar pa sta njegov nastanek in razvoj (patogeneza) pogosto neznana.^[3]

Poimenovanje

Za poimenovanje novoodkritih sindromov ne obstajajo pravila za poimenovanje. V preteklosti so sindrome pogosto poimenovali po zdravnikih ali znanstvenikih, ki so jih prvi opisali (eponimsko poimenovanje). V nekaterih primerih je sindrom poimenovan po bolniku, pri katerem so ga prvič opazili oziroma opisali,^[4] ali po kraju, iz katerega je bolnik prihajal (npr. stockholmski sindrom^[5]).

V slovenščini se poraja vprašanje zapisa z veliko začetnico pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen torej tudi pri zapisovanju sindromov, poimenovanih po osebah (downov/Downov sindrom). Slovenski pravopis 2001 je za te primere normiral dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico. Vendar raba pogosto ne sledi priporočenemu zapisu.^[6]

Primeri

• adrenogenitalni sindrom,
• Antonov sindrom,
• Cushingov sindrom,
• Downov sindrom,
• Gilbertov sindrom,
• kompleksni regionalni bolečinski sindrom,
• mlečnoalkalijski sindrom,
• premenstruacijski sindrom,
• odtegnitveni sindrom,
• akvirirani imunski deficitni sindrom,
• sindrom kronične utrujenosti ...