Tell Kazel

Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.^[1]

Tell Kazel
Tell Kazel Geografska lokacija: Sirija
Lokacija	Sirija
Regija	Guvernat Tartus
Koordinati	34.708056°N 35.986111°E / 34.708056; 35.986111
Tip	tel/grič
Del	starodavnega mesta
Dolžina	350m
Širina	325m
Površina	11 ha (110.000 m2)
Zgodovina
Material	apnenec, kremen, lončenina
Obdobje	bronasta doba
Druge informacije
Datumi izkopov	1956, 1960–1968, 1985-
Arheologi	Maurice Dunand, N. Saliby, A. Bounn, Leila Badre, Assaad Seif]
Stanje	ruševine
Uprava	Sirski Generalni direktorat za antikvitete in muzeje
Javni dostop	da

Povezava s staroveškim Sumurjem

Arheologi so začeli grič raziskovati leta 1956, kar je sprožilo dolge razprave o tem, za katero staroveško mesto gre. Maurice Dunand n N. Saliby sta v njem prepoznala staroveško mesto z različnimi imeni: Sumur, Simira ali Zemar (egipčansko Smr, akadsko Sumuru, asirsko Simirra).^[1] V Bibliji je omenjeno v Prvi Mojzesovi knjigi 10:18 in Prvi kroniški 1:16 kot dom Cemarejcev, enega od rodov Kanaancev.^[2] Mesto je bilo veliko trgovsko središče, omenjeno tudi v Amarnskih pismih. V mestu je vladal Ahribta pod skrbništvom bibloškega kralja Rib-Hadda. Ahribta se mu je uprl in se pridružil Abdi-Aširtovemu kraljestvu Amurru. Oblast v mestu so mu zatem zelo verjetno prevzeli pristaši Egipta, vendar jih je Rib-Haddov sin Aziru premagal in ponovno prevzel oblast v mestu.

Izkopavanja

Tell Kazel so prvič izkopavali v letih 1960-1962 arheologi Maurice Dunand, N. Saliby in A. Bounni, ki so določili sekvenco med bronasto dobo in helenističnim obdobjem. Ugotovili so, da je bilo za mesto najpomembnejše obdobje pozne bronaste dobe in Perzijskega cesarstva.^[1]

Leta 1985 so se začela nova izkopavanja, ki sta jih vodila Arheološki muzej Ameriške univerze v Beirutu in Generalni direktorat za starine in muzeje Sirije pod vodstvom direktorice Leile Badre. Arheologi so odkrili veliko s Cipra uvožene keramike, znane kot ciprska dvobarvna lončenina, po kateri se je mesto razlikovalo od Homsa. Keramiko so datirali v 14. do 12. stoletje pr. n. št.

V pozni bronasti dobi je bilo mesto uničeno. Po obnovi so uvoženo keramiko nadomestile lokalna mikenska keramika, ročno izdelana pološčena keramika in siva lončenina.^[1] Na najdišču so odkrili ostanke zgradb palačnega kompleksa in templja s konca pozne bronaste dobe. V templju so našli različne amulete, pečate in glazirano posodje z nekaj podobnostmi z ugaritsko kulturo. Arheologi so odkrili tudi ostanke železnodobnega naselja iz 9. in 8. stoletje pr. n. št., ki je bilo požgano v še ne določeni invaziji Asircev. Skladišče in obrambne zgradbe so bile zgrajene v perzijskem obdobju iz skrbno obdelanih kamnitih blokov. Na severovzhodu najdišča so odkrili veliko pokopališče iz helenističnega obdobja.^[3]