Trn

Za druge pomene glej Trn (razločitev).

Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.^[1] Trne se pogosto zamenjuje z bodicami, ki pa so navadno ostre emergence (površinski izrastki, izvirajoči iz epiderma in subepidermalnega tkiva^[2]), ki se pojavljajo na listih ali poganjkih^[1], in v katere ne sega žilje.^[2] Nasprotno je v notranjem tkivu trnov mogoče zaslediti tipična rastlinska prevajalna tkiva (ksilem in floem).^[3][4]

A) trn (angleško thorn), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško prickle), ki žilja nima

Osnovne informacije

Z izrazom trn opredeljujemo tiste ostre izrastline na rastlinski površini, ki so definirane kot preobraženi rastlinski listi (na primer navadni stebelni zeleni listi, prilisti ipd.^[2]) zgolj deli listov ali preobraženi poganjki.^[1] V trne se lahko preoblikujejo tudi korenine.^[2] Gre torej za preobražene rastlinske organe ali dele organov.^[5]

Po drugi strani z izrazom bodica opredelimo tiste bodeče in trde izrastline, ki so po izvoru emergence (nastale iz epiderma in subepidermalnega tkiva), v njihovo notranjost pa ne segajo prevajalna tkiva.^[1][2] Običajno je bodice mogoče precej enostavno odluščiti.^[6] Nekateri slovarji izraza trn in bodica enačijo, ker je v mnogih primerih razločevanje zaradi enakega videza in ekološke funkcije težavno.^[7]

V angleškem jeziku nekateri avtorji trne ločujejo na dve podenoti, ki jih v slovenščini združujemo kar pod terminom trn. Thorns so trni v ožjem pomenu besede, ki pomenijo preobražene poganjke, medtem ko izraz spine predstavlja v ostre izrastline spremenjene liste ali dele listov.^[2][8][9][4] Tako thorns kot tudi spines imajo v notranjosti tkiva prisotne žile, na podlagi česar jih ločujemo od bodic.^[10]

Primeri

Trne najdemo denimo pri češminu (Berberis), čigar trni so preobraženi listi, pri glogu (Crataegus), čigar poganjki so spremenjeni v trne, in pri bodiki (Ilex), osatu (Cirsium), robiniji (Robinia) ter bodaku (Carduus), katerih trni so preobraženi deli listov.^[1][11] Tudi kakteje (Cactaceae) imajo trne.^[12] Med bolje poznane rastline z bodicami spadajo številne rožnice (Rosaceae), na primer šipek (Rosa) in robida (Rubus).^[1] V vsakdanjem življenju trde in ostre izrastke vrtnic imenujemo trni, četudi so iz botaničnega vidika to bodice.^[13][14][9]

Ekologija

Tako trni kot tudi bodice imajo zelo podobno vlogo, saj ponavadi oboji služijo kot obrambne tvorbe, ki znižujejo raven objedanja. Rastlinojede živali se namreč ne bodo v tolikšni meri prehranjevale z biomaso tistih rastlin, ki so se zaščitile z ostrimi izrastlinami (bodisi trni bodisi bodicami) in na tak način predstavljajo nevarnost zadajanja bolečega vboda, še posebej problematičnega na področju ustne votline rastlinojedov.^[9]