XIII. legija Gemina

Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade. Bila je ključna Cezarjeva vojaška enota v Galiji in državljanski vojno. Bila je legija, s katero je (morda 10.) januarja 49 pr. n. št. prečkal Rubikon. Razpuščena je bila v 5. stoletju. Njen simbol je bil lev.

Legio XIII Gemina
Rimsko cesarstvo pod cesarjem Hadrijanom leta 125 n. št.; LEGIO XIII GEMINA je bila od leta 106 do 271 nastanjena v kastru Apulum, zdaj Alba Iulia, Romunija, v Rimski Dakiji
Aktivno	57 pr. n. št. do 5. stoletja
Država	Rimska republika in Rimsko cesarstvo
Tip	legija pozne republike
Vloga	napad pehote (z nekaj podpore konjenice)
Velikost	velikost se je s časom spreminjala; ob ustanovitvi je štela okoli 3.500 aktivnih legionarjev in pripadajoče pomožne enote; leta 31 pr. n. št. je bila povečana in imenovana Gemina
Garnizija/Štab	Burnum, Ilirik (1. stoletje pr. n. št.) Emona, Rimska Italija (1. stoletje) Augusta Vindelica, Gornja Germanija Poetovio, Panonija (1. stoletje) Rimska Dakija (106 – okoli 270) Dacia Aureliana (od 270) Babilon v Egiptu (400. leta)
Vzdevki	Gemina, "Dvojčica" (od 31 pr. n. št.) Pia Fidelis, "Verna in zvesta"[1]
Moto	Leo Rugit Rursum (Lev ponovno rjovi)
Maskota	lev
Konflikti	galske vojne (58–51 pr. n. št.) bitka proti Nervom (57 pr. n. št.) bitka pri Gergoviji (52 pr. n. št.) bitka za Alezijo (52 pr. n. št.)–? bitka pri Draču (48 pr. n. št.) bitka pri Farzalu (48 pr. n. št.) bitka pri Tapsu (46 pr. n. št.) bitka pri Mundi (45 pr. n. št.) bitka pri Akciju (31 pr. n. št.) prva in druga bitka pri Bedriaku (69 n. št.) Trajanovi dačanski vojni (101–102, 105–106) veksilacije so sodelovale v štrvilnih drugih kampanjah
Poveljniki
Znani poveljniki	Julij Cezar, Mark Salvij Oto, Mark Antonij

Zgodovina

Pozna Rimska republika

XIII. legijo je ustanovil Julij Cezar leta 57 pr. n. št. pred pohodom na Belge, enim od prvih pohodov v Galijo. V galskih vojnah (58–51 pr. n. št.) je bila prisotna v bitki proti Nervijcem, bitki pri Gergoviji in bitki za Alezijo, v kateri ni posebej omenjena.

Po koncu galskih vojn je Rimski senat Cezarju zavrnil njegovo drugo konzulstvo, mu naročil, naj prekliče svoje ukaze, in zahteval, da se vrne v Rim, da se sooči s kazenskim pregonom. Cezar je bil prisiljen izbrati konec svoje politične kariere ali državljansko vojno in pripeljal XIII. legijo čez reko Rubikon v Italijo. Legija je med posledično državljansko vojno med Cezarjem in konservativno frakcijo senatorjev ostala zvesta Cezarju. Senatskim legijam je poveljeval Pompej.

XIII. legija je bila aktivna skozi celotno vojno in se bojevala pri Draču (48 pr. n. št.) in Farzalu (48 pr. n. št.). Po odločilni zmagi nad Pompejem pri Farzalu naj bi legijo razpustili, legionarje pa upokojili s tradicionalnimi zemljiškimi darovi. Zaradi bitk pri Tapsu (46 pr. n. št.) in Mundi (45 pr. n. št.) so legijo ponovno aktivirali. Po bitki pri Mundi je Cezar legijo razpustil, upokojil svoje veterane in jim dal obdelovalno zemljo v njihovi rodni Italiji.

Rimsko cesarstvo

Sesterc Filipa Arabca, kovan leta 247 v čast Rimske Dakije in njenih legij: V. legije Macedonica in XIII. legije Gemina; legiji predstavljata orel in lev na reverzu kovanca

Legijo je ponovno ustanovil cesar Avgust leta 41 pr. n. št. za borbo proti Pompejevemu sinu Sikstu Pompeju na Siciliji. Legijo so po vojni proti Marku Antoniju in bitki pri Akciju okrepili z veterani iz drugih legij.^[2] Legija je dobila vzdevek Gemina – Dvojčica, običajen za legije, sestavljene iz delov drugih legij. Avgust jo je nato poslal v Burnum v Iliriku (zdaj Knin, Hrvaška), rimski provinci ob Jadranskem morju.

Leta 16 n. št. je bila legija premeščena v Emono (sedanja Ljubljana), kjer se je ukvarjala z lokalnimu upori.

Po katastrofalnem rimskem porazu v bitki v Tevtoburškem gozdu leta 9, je bila legija premeščena kot okrepitev v Augusto Vindelicorum (sedanji Augsburg, Nemčija) in od tam v Vindoniso v Retiji, da bi preprečila nadaljnje napade germanskih plemen. Cesar Klavdij I. jo je okoli leta 45 poslal nazaj v Panonijo, kjer je zgradila legionarsko trdnjavo Poetovio (sedanji Ptuj, Slovenija).

V letu štirih cesarjev (leto 69) je XIII. legija podprla najprej Otona in nato Vespazijana proti Viteliju in se borila v dveh bitkah pri Bedriaku.

Žigosana opeka, najdena v Albi Iulii, Romunija

Pod Trajanom se je udeležila obeh dačanskih vojn (101–102, 105–106) in bila leta 106 premeščena v Apulum (sedanja Alba Iulia, Romunija).

Veksilacija XIII. legije so se pod cesarjem Galienon bojevale v severni Italiji. Cesar je leta 259–260 njej v čast koval legionarski antoninijan, na katerem je bil upodobljen legijski lev.^[3] Druga veksilacija je bila vključena v armado cesarja Galskega cesarstva Viktorina. Cesar je legiji v čast izdal zlatnik z njenim emblemom.^[4]

Leta 271 je bila legija po umiku Rimljanov iz Dakije premeščena v Dacio Aureliano.

Po zapisih v Notitii Digninatum je bila legija v 5. stoletju nameščena v Babilonski trdnjavi v Egiptu, ki je imela pomemben strateški položaj ob Nilu na meji med Spodnjim in Srednjim Egiptom. Poveljeval ji je comes limitis Aegypti.^[5]

Dokazani pripadniki legije

Ime	Rang	Časovni okvir	Provinca	Vojak, lociran v	Veteran, lociran v	Vir
Avrelij Rufin[6]	beneficiarij	2. – 3. stoletje n. št.	Dakija	Samum
M. Valerij Valencij[6]	beneficiarij	2. – 3. stoletje	Dakija	Samum	-	CIL 3, 827
Valerij Vibij[6]	beneficiarij	2. – 3. stoletje	Dakija	Samum	-	CIL 3, 823
Ulpij Bakhij[7]	centurion	?	?	?	?	?
L. Valerij Ruf[8]	dekurion	po 222	?	?	Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija	CIL 3, 1485
Vedius Aquila	legat	69				Tacitus, Histories, III.7
Elij Vitalis[9]	duplarij	3. stoletje	Dakija	Apulum	Antiochia ad Taurum, Sirija?
Avrelij Valerijan[9]	duplarij	3. stoletje	Dakija	Apulum	Antiochia ad Taurum, Sirija?
Avl JUlij Pompilij Piso[10]	legat	okoli 173				CIL 8, 2582 = ILS 1111
Mark Valerij Maksimijan[11]	legat	okoli 182				AE 1956, 124
Gaj Kerelij Sabin[11]	legat	okoli 183 - okoli 185				CIL 3, 1092
Prokul[11]	legat	med 185 in 191
[Tiberij Manilij Fusk[11]	legat	191 - okoli 193				CIL 3, 1172
Avl Terencij Pudens Utedijan[12]	legat	med 198 in 209				CIL 3, 993 = ILS 3923
Kvint Marcij Viktor Feliks Maksimilijan[12]	legat	med vladanjem Septimija Severja				CIL 3, 1118
Lucij Anij Italik Honorat[12]	legat	med vladanjem Karakale				CIL 3, 1071, CIL 3, 1072
Rufrij Sulpicijan[12]	legat	med vladanjem Karakale ali Elagabala				CIL 3, 1129 = ILS 3867
Kvint Servej Fusk Kornelijan[12]	legat	okoli 225				CIL 8, 22721 = ILS 8978 = ILTun 33
Mark Valerij Longin[12]	legat	med vladanjem Aleksandra Severja				CIL 3, 1019, CIL 3, 1020
Gaj Rutilij Galik	vojaški tribun	okoli 52				AE 1920, 55
L. Mecij L.f. Postum	vojaški tribun	okoli 72				AE 1934, 248
C. Celij C.f. Marcijal	vojaški tribun	pred 106				AE 1934, 2
Sekst Julij Sever	vojaški tribun	pred 110				CIL 3, 2830 = ILS 1056
Avl Junij Pastor	vojaški tribun	okoli 149				CIL 6, 1435
Avl Julij Pompilij Piso	vojaški tribun	okoli 165				CIL 8, 2582 = ILS 1111
Kvint Hedij Lolijan Plavcij Avit[13]	vojaški tribun	okoli 192	Dakija			CIL 5,4347 = ILS 1149
Publij Katij Sabin	vojaški tribun	pred 206	Dakija			CIL 3, 5727
G. Kasij C. f. Volt[inij][14]	vojaški tribun	?	?	?	-	?
Gaj[7]	speculator	2. – 3. stoletje	Dakija	Apulum	-	CIL 3, 14479; IDR III/5, 426
Kokcej[7]	speculator	2. – 3. stoletje	Dakija	Apulum	-	CIL 3, 14479; IDR III/5, 426
G. Julij Valerij[8]	?	222 – 235	Dakija ?	?	Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija	CIL 3, 1933
Lucij Dasumij Prisk[8]	?	2. stoletje	?	?	Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija	CIL 3, 1476
Lucij Furij	?	1. stoletje	Gallia Aquitania	Mediolanum Santonum	Aunedonnacum
Lucij Ancij	?	1. stoletje	Gallia Aquitania	Mediolanum Santonum	Aunedonnacum
Mark Avrelij Timoni[15]	?	2. - 3. stoletje	Dakija ?	Castra Sânnicolau Mare ?	Castra Sânnicolau Mare, Dakija	IDR III/1, 274
M[ark] Ulp[ij]	?	2. - 3. stoletje	Dacia	?	Apulum	IDR III/5, 180
P. Elij Valerijan[7]	speculator	2. - 3. stoletje	Dakija	Apulum	-	IDR III/5, 721
Publij Urvin	?	?	Retija	Augusta Vindelicorum ?	-	CIL 3, 6884
K. Julij Sekundin[8]	?	2. stoletje	Dakija ?	?	Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija	CIL 3, 1971
Stacij Aleksander[7]	speculator	2. – 3. stoletje	Dakija	Apulum	-	Apulum 40, 2007, 176–177
Ulpij Prokulin[7]	speculator	med vladanjem Gordijana III.	Dakija	Apulum	-	CIL 3, 7794b; IDR III/5, 435