Zapestje

Zapéstje je del zgornjega uda na pregibu med podlaktom in roko (v ožjem pomenu besede).^[1] Sestavljeno je iz osmih zapestnih koščic, ki so razdeljene v proksimalno (čolnič, lunica, trivogelnica in grašek) in distalno vrsto (velika mnogovogelnica, mala mnogovogelnica, glavatica in kaveljnica).^[2] V zapestju so tri vrste sklepov: radiokarpalnih (med koželjnico in proksimalno vrsto zapestnic), medkarpalnih (med posameznimi zapestnicami) in karpometakarpalnih (med dlančnicami in zapestnicami).^[2] Prehod v zapestju za kite flektornih mišic prstov, ki ga omejujejo zapestne kosti in flektorni retinakulum, se imenuje zapestni prehod (karpalni kanal).^[3] Gre za kostno-vezivno ožino, skozi katerega med drugim potuje središčni živec, in sicer neposredno pod flektornim retinakulumom, ter kite mišic upogibalk prstov.^[4]

Zapestje
Slika zapestja.
Zapestne kosti.
Podrobnosti
Identifikatorji
Latinsko	carpus[1]
MeSH	D014953
TA	A01.1.00.026
FMA	24922
Anatomska terminologija [uredi v Wikipodatkih]

Zapestje je bistvenega pomena za optimalno delovanje prstov roke ter je poleg rame in komolca pomembno pri postavitvi roke in prstov v prostoru.^[5]

Bolečina v zapestju je lahko posledica različnih stanj, kot so tendovaginitis, sindrom karpalnega kanala, poškodbe vezi, ganglion in degenerativni artritis. Vzrok so lahko tudi prirojene deformacije.^[5]