Čagataj
From Wikipedia, the free encyclopedia
Čagataj kan (mongolsko Цагадай, Čagadaj, srednje mongolsko ᠴᠠᠭᠠᠲᠠᠶ Čaɣataj, ujgursko چاغاتايخان, Čagataj-Han, kitajsko 察合台, Čágětái, turško Çağatay, perzijsko جغتای, Džogataj) je bil drugi sin mongolskega kana Džingiskana in njegove žene Börte, * 22. december 1183, 1. julij 1242, Almalik.
Čagataj | |
---|---|
Kan | |
Kan Čagatajskega kanata | |
Vladanje | 18. avgust 1227 – 1242 |
Naslednik | Kara Hulegu |
Vezirji | Habaš Amid Vadžir Baha al-Din Marginani |
Rojstvo | okoli 1183 Mongolija |
Smrt | 1242 (star 59 let) Almalik |
Žene | Jesulun hatun Tokan hatun Sevinč hatun |
Potomci | Mutukan Bajdar Jesu Mongke |
Rodbina | Bordžigini |
Oče | Džingiskan |
Mati | Börte |
Religija | tengrizem |
Bil je vročeglav in nestrpen do svojih sorodnikov, zlasti do starejšega brata Džočija, katerega je na volitvah za velikega kana brezpogojno zavračal. V tem pogledu je bil najbolj glasen med vsemi svojimi sorodniki. Njegov sin Mutugen je bil ubit med obleganjem Bamiyana leta 1221.[1]
Po očetovi smrti je nasledil večino ozemlja petih sedanjih srednjeazijskih držav: Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana.[2] Džingiskan ga je imenoval tudi za nadzornika izvrševanja Jasse, pisanega zakonika, ki ga je sam objavil.[3]