Četrta križarska vojna
From Wikipedia, the free encyclopedia
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi. Namesto Jeruzalema so križarji iz zahodne Evrope aprila 1204 napadli in zasedli krščanski Konstantinopel, prestolnico Vzhodnega rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Zasedba mesta je bila eno zadnjih dejanj v veliki shizmi med vzhodno pravoslavno cerkvijo in Rimskokatoliško cerkvijo.
Podatki na hitro Datum, Prizorišče ...
Četrta križarska vojna | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del Križarske vojne | |||||||||
Osvojitev Konstantinopla leta 1204 | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
| |||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
Bonifacij I. Montferraški Ludvik I. Bloiški Enrico Dandolo |
Izak II. Angel, Aleksej III. Angel, Aleksej V. Dukas Kalojan Bolgarski Emerik I. Ogrski | ||||||||
Moč | |||||||||
Križarji: 10.000 mož[1] Benečani: 10.000 mož in 210 ladij[2] | Bizantinci: 15.000 mož[3] in 20 ladij[4] |
Zapri
Križarji so na osvojenih bizantinskih ozemljih ustanovili Latinsko cesarstvo in druge latinske križarske države.