Antična Šparta
From Wikipedia, the free encyclopedia
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrotas v Lakoniji.[1] Antična Šparta je bila znana po svoji vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih. Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo časa je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč agogi, sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake. Čeprav je bilo območje antične Šparte naseljeno v obdobju mikenske prevlade, se njena zgodovina začne po priselitvi Dorcev na Peloponez v temni dobi in se konča po rimski osvojitvi Šparte.
Šparta Σπάρτη
| |
---|---|
11. stoletje pr. n. št.–195 pr. n. št. | |
Status | mestna država |
Glavno mesto | Šparta |
Skupni jeziki | dorščina |
Religija | grški politeizem |
Vlada | oligarhija |
Zgodovinska doba | klasika |
431 pr. n. št. - 404 pr. n. št. 11. stoletje pr. n. št. | |
480 pr. n. št. | |
• ukinitev | 195 pr. n. št. |
Valuta | železne ploščice |
+ |
Antična Šparta je začela rasti v mogočno vojaško silo v 7. st. pr. n. št. Zahvaljujoč svojemu vojaškega ugledu je bila Šparta priznana kot voditeljica kombinirane grške vojske v grško-perzijskih vojnah v začetku 5. st. pr. n. št. Med letoma 431 in 404 pr. n. št. je bila glavna sovražnica Aten v peloponeški vojni, ki jo je na koncu dobila, čeprav z velikimi žrtvami, in nato postala vodilna država v helenskem svetu.
Po porazu, ki ga je doživela s Tebami v bitki pri Levktri leta 371 pr. n. št., je Šparta začela padati v globoko krizo, ki je bila v glavnem demografska in gospodarska. V drugi polovici 4. st. pr. n. št. in prvi polovici 3. st. pr. n. št. je Šparta zadržala politično neodvisnost, a izgubila svoje pomembno mesto v grški politiki. V drugi polovici 3. st. pr. n. št. je ponovno, a za malo časa spet postala pomemben političen dejavnik v antični Grčiji. Po letu 195 pr. n. št. pa je bila Šparta popolnoma pod nadzorom Rima in Ahajske zveze ter končno izgubila svojo politično neodvisnost. Med rimsko zasedbo Grčije je Šparta zadržala neko stopnjo avtonomije.
S sistemom zakonov, ki so bili sprejeti pod imenom velika retra, je Šparta zrasla v mogočno vojaško silo. Njeni prebivalci so bili razvrščeni kot spartiati (špartanski državljani, ki uživajo vse pravice), motaki (nešpartanski svobodni možje, vzgojeni kot Špartanci), periojki (svobodnjaki) in heloti (tlačani v državni lasti, zasužnjeni nešpartanski lokalni prebivalci). Spartiati so imeli strogo agogo, posebno usposabljanje in izobraževanje, zato so bile špartanske falange med najboljšimi v bitkah. Špartanske ženske so imele bistveno več pravic in enakopravnosti kot drugje v klasičnem svetu in zasedale precej visoke položaje v špartanski družbi. Šparta je bila zaradi svoje izključno vojaške narave zaprta za vplive iz drugih držav in drugih narodov, ni sprejemala tujih idej. Ustvarila je svojo zaprto in posebno kulturo, ki v primerjavi z drugimi helenskimi mesti ni imela velikih umetniških del. V sodobnem svetu imajo antično Šparto za najznačilnejši primer militaristične države, katere glavni cilj in smisel obstoja je bil ustvarjanje zdravih in močnih vojakov. Špartanski način življenja in kultura še danes uživata veliko spoštovanje v zahodnem svetu, kar je znano kot lakonizem ali lakonofilija.