Anatomii

Anatomii (grek.: ἀνα- ana- «tošti; ülähänpäi» + grek.: τέμνω temno «leiktan, čapan») om tedo, biologijan i sen morfologijan (tedon formas) jaguz. Tedoidab organizman (hibj) da sen paloiden sauvondad tazopindal korktemb mi kudehed.

Nügüd'aigaine anatomine tehnik, ozutab pän sagittaližid sekcijoid MRT:n skaniruindal, 2008. Video om 5,6 sekundad hätkte, 140 kadrad.

Tedon predmet om organizman irdpol'ne sauvond, sen südäimine form i elimiden struktur. Anatom tedoidab anatomijad.

Nügüd'aigaine anatomii leviganzi tedoidusiden avarut leiktud preparatoiden mikroskopijan abul, mikroskopine anatomii erištui. Se om sidodud ahthas gistologijanke (tedo kudehiš) i citologijanke (tedo stajiš). Anatomii, gistologii, citologii i embriologii oma morfologii-tedon paloikš, se om tedo organizman formas, ontogenezas i sauvondas.

Kaikiš enamba levitadud sarakod oma kazmusiden anatomii, živatoiden anatomii, ristitun anatomii, rindatuzanatomii.

Läžundoiden enambuz kaimdase erazvuiččiden elimiden i niiden kudehiden sijadusen vai sauvondan strukturižil vajehtusil. Niiden vajehtusiden tedoiduz om patologižen anatomijan predmetaks.

Tedoidusen metodad

Nügüd'aigaižes tedos om avaroid mahtusid ristitun i živatoiden hibjan sauvondan tedoidusen täht. Metodan valičend rippub tedoidusen metospäi i tegendaspäi. Erištadas^[1]:

• kaikiš vanhemb, no znamasine tähäsai leiktandan (prepariruindan) metod, kävutase tedoidamha irdpolišt sauvondad i järedoiden paloiden topografijad;
• injekcijan metod, kävutase röntgenografijanke paksus tedoidamha südäihavadoid i sonid;
• «pirogovan leiktandad» oma pilindad, lasktas sada andmusid kudehiden rindatusiš i elimiden ičekeskeižes sijaduses;
• plastine rekonstrukcii — tedoitud elimen vai kudehen udessauvond gistologižiden leiktandoiden serijan rindatusespäi;
• antropometrine (somatometrine) metod laskeb tedoita hibjan sauvondad sen paloiden märičemižel i niiden rindatusiden lugendal, märhapandas hibjan proporcijoid.