Saksanma
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Saksanma vai Germanii (saks.: Deutschland, vepsän transkripcii «Doičland»), täuz' oficialine nimituz — Saksanman (Germanijan) Federativine Tazovaldkund (saksan kelel: Bundesrepublik Deutschland [ˈbʊndəsʁepuˌbliːk ˈdɔʏtʃlant]); järgeližpaginas mugažo — Nemcanma, om valdkund Evropan päivlaskmas, Pohjoižen da Baltijan meriden randištoidenke. Federacijan pälidn da kaikiš suremb lidn om Berlin. Federaližen ohjastusen ministrusiden da agentusiden pala sijadase vanhas Bonn-pälidnas.
Ristitišton lugun mödhe valdkund om kaikiš suremb Päivlaskmaižes Evropas da otab 16:nden sijan mail'mas.
Vspäi 1955 om PAKO:n ühtnijaks (eziauguižin päivlaskmaine pala), vspäi 1958 om üks' EÜ:n alusenpanijaks da sen ühtnijaks (mugažo päivlaskmaine pala eziauguižešti).
Remove ads
Istorii
Saksanman valdkundan aluz om pandud vn 962 2. päiväl uhokud, konz Otton I kändihe Pühän Rimalaižen imperijan ezmäižeks imperatoraks. Imperii oli olmas vhesai 1806, čihozi francižen Napoleon I-sodakäsknikan naprindan mödhe. Enččed federacijanmad sädihe ühtištusid: Pohjoižsaksanman ühtištuz, Avstrijan imperii, Prussii. Vl 1870 udesnimitihe Pohjoižsaksanman ühtištust Germanijan imperijaks. Se ühtni Ezmäižhe mail'man sodaha, sai kilt, i Veimaran Tazovaldkund oli tedotadud. Vspäi 1933 nacistine Saksanma oli, se tuli lophu Toižen mail'man sodan rezul'tataks.
Enččen Prussijan territorii NSTÜ i Pol'šanma jagoiba keskneze, deportiruihe saksalaižid sen agjoišpäi. Saksanman federacijanmad oliba jagadud AÜV:oiden, Suren Britanijan, Francijan i NSTÜ:n keskes. Nevondkundaline pala oli olmas eriži kuti Germanijan Demokratine Tazovaldkund i Päivnouzmaine Berlin vilusodan tagut. Päivlaskmaižed da päivnouzmaižed Saksanman palad ühtniba vn 1990 3. päiväl redukud.
Konstitucii
Valdkundan ezmäine Konstitucii (saks.: Grundgesetz «Päkäskuz», GG) oli olmas vspäi 1919 vajehtusita. Nügüdläine kahtenz' lugul Konstitucii[4][5] tuli väghe vn 1949 23. päiväl semendkud päivlaskmaižiš federacijanmaiš, vl 1957 — Saaras, vl 1990 — Berlinas da päivnouzmaižiš federacijanmaiš.
Remove ads
Geografijan andmused
Saksanmal om mavaldkundröunoid Pol'šanmanke (piduz — 467 km) da Čehanmanke (704 km pitte) päivnouzmaižes, Avstrijanke (801 km) da Šveicarijanke (348 km) suves, Francijanke suvipäivlaskmas (418 km), Lüksemburganke (128 km), Bel'gijanke (133 km) da Alamaidenke (575 km) päivlaskmas, Danijanke pohjoižes (140 km). Ühthine röunoiden piduz — 3714 km. Pohjoižen da Baltijan meriden randanpird om 2389 km.
Reljef om tazo da kukhikaz pohjoižpalas, Al'pad da sen ezimägišt sijadasoiš suvipalas. Kaikiš korktemb čokkoim om Cugšpitce-mägenpä (saks.: Zugspitze) Avstrijan röunal, 2 962 metrad. Znamasižed joged oma Rein, Dunai, El'b, Vezer i Oder, ned sädas ičeze basseinoid i ühtenzoittas laivkanalil.
Klimat om ven meren pohjoižes i kontinentaline suvipalas.
Londuseližed pävarad oma kivihil', bur hil', londuseline gaz, raudkivend, vas'k, nikel', uran; toižed varad — potaš, keitandsol, sauvondmaterialad, mecad, mustma.
Remove ads
Politine sistem
Saksanma om federativine konstitucine parlamentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om Federaline prezident (saks.: Bundespräsident). Keratas Federališt Suimad (Federaližen Parlamentan da federacijanmaiden ezitajad oma ühteverzin sigä) valičemha händast videks vodeks, kahtenden strokun voimuz om olmas. Federaližen ohjastusen pämez' om federaline kancler (saks. Bundeskanzler), prezident paneb händast radsijha.
Federaline käskusenandai tobmuz om kaks'palaine. Üks' pala om üks'kodine Federaline Parlament (saks.: Bundestag), kaik rahvaz valičeb sen 631 ühtnijad nelläks vodeks. Federacijanmaiden suimad valitas ičeze 69 ezitajad Federaližhe Nevondkundha (saks.: Bundesrat), sen ühtnijad ei antkoi pästta hubatajid käskusid erižiden maiden täht.
Nügüdläine prezident om Frank-Val'ter Štainmaier vn 2017 keväz'kun 19. päiväspäi. Edelstrokuižed (seičeme kud edel strokud) valičendad Bundestag:ha oliba vn 2025 23. päiväl uhokud Šol'can ohjastusen koalicijan čihodamižen tagut. Fridrih Merc radab päministran (kümnenden lugul federaližen kancleran) vn 2025 semendkun 6. päiväspäi. Edeližed federaližed kanclerad oma Olaf Šol'c (8. tal'vku 2021 — 6. semendku 2025), Angela Merkel' (radoi vn 2005 kül'mkun 22. päiväspäi nell' strokud jäl'geten).
Valdkundan Prezidentiden nimikirjutez:
| 1 | Teodor Hoiss (1884−1963) | FDP | 1949−1959 | |
| 2 | Hainrih Lübke (1894−1972) | CDU | 1959−1969 | |
| 3 | Gustav Hainemann (1899−1976) | SPD | 1969−1974 | |
| 4 | Val'ter Šel' (1919−2016) | FDP | 1974−1979 | |
| 5 | Karl Karstens (1914−1992) | CDU | 1979−1984 | |
| 6 | Rihard fon Vaiczeker (1920−2015) | CDU | 1984−1994 | |
| 7 | Roman Hercog (1934−2017) | CDU | 1994−1999 | |
| 8 | Johannes Rau (1931−2006) | SPD | 1999−2004 | |
| 9 | Horst Köler (sünd. 1943) | CDU | 2004−2010 | |
| 10 | Kristjan Vul'ff (sünd. 1959) | CDU | 2010−2012 | |
| 11 | Joahim Gauk (sünd. 1940) | partijatoi | 2012−2017 | |
| 12 | Frank-Val'ter Štainmaier (sünd. 1956) | SPD | 2017— |
Administrativiž-territorialine jagand
Kacu kirjutuz: Saksanman administrativiž-territorialine jagand.
Saksanma jagase kuz'toštkümneks federacijanmaks (saks.: Bundesland vai muite Land). Vl 2009 ned alajagasoiš 403 ümbrikoks (saks.: Kreise), sidä kesken om 102 lidnümbrikod da 301 küläümbrikod.
Eläjad
Nene rahvahad elädas Saksanmas (enamba 1 % vl 2017, ozutadud rahvahudenke): saksalaižed — 87,2 %, turkad — 1,8 %, pol'šanmalaižed — 1,0 %, sirijalaižed — 1,0 %, toižed rahvahad — 9,0 %. Vl 2017 valdkundan eläjiden lugu oli 80,594,017 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om enamba 80 mln eläjid vspäi 1992 (82,536,680 rist. vl 2003).
Uskondan mödhe (2018): riman katolikad — 27,7 %, protestantad — 25,5 %, islamanuskojad — 5,1 %, ortodoksižed hristanuskojad — 1,9 %, toižed hristanuskojad — 1,1 %, toižed uskojad — 0,9 %, religijatomad — 37,8 %.
Toižed järedad lidnad (enamba 600 tuh. ristituid vl 2010, surembaspäi penembha): Gamburg, Münhen, Köl'n, Frankfurt Mainal, Štuttgart. Seičeme eläjad ühesaspäi oma lidnalaižed (2020).
Remove ads
Ižanduz
Saksanma om elokaz šingotadud ma, rippub irdpol'žes torguindaspäi lujas märas. Ümbriradai tegimišt otab enamba sijad ižanduses mi toižil šingotadud mail. Valdkundan tegimišton eriližuz om äisarakoižen mašiništonsauvomižen olend: avtosauvomine, tömašintegimišt, tarkoiged, elektrotehnine i transportine mašiništonsauvomine. Varatoitab ičtaze maidol da lehmänlihal täudes märas, vinan i oluden tehmine ottas znamasišt sijad maižanduses. Sil-žo aigal ižandusen nügüd'aigaine puhtaz form rippub londuseližen gazan tondaspäi, ičeze samine katab vaiše vident palad kulutusespäi. Vaiše üks' kivivoimareig om valdkundas. Elektrusen tehmine AES:oil tuli lophu vodele 2022.
Valdkundan ekonomik om koumanz' surtte mail'mas kogosüdäiproduktan nominalan mödhe (4,71 trln US$ vl 2024, endustuz; US$55,521 ühtele hengele, 17. sija) i kudenz' tazostadud ostmižmahtusen mödhe (4,15 trln US$ vl 2017[6], 6,02 trln US$ vl 2024; US$70,930 ühtele hengele vl 2024, 22. sija), kaikiš järedamb Evropas. Päivnouzmaižed federacijanmad jädas päivlaskmaižišpäi ühthižhe šingoteshe kacten. Suriden kompanijoiden enamba kaht koumandest om keskitadud vidhe maha (vägen polendusen mödhe): Pohjoine Rein da Vestfalii, Baden-Vürtemberg, Bavarii, Gessen, Gamburg. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud.
Kogosüdäiproduktan palad: maižanduz 0,7 %, tegimišt 30,7 %, holitišiden sfer 68,6 % (vn 2017 andmused). Radajiden 1,4 % oma ottud agrokompleksha, 24,2 % ratas industrijas, 74,3 % — holitišiden sferas (2016).
Vl 2012 Saksanman päeksport oli mašiništonsauvomižen produkcii (läz 25 %, sidä kesken erazvuiččed likutimed 4 %), avtod (11 %), toižed likkuimed da niiden palad (11 %); toine eksport oli zelläd (4 %), kuld (1 %), kivivoi (1 %). Importan tavarad oma erazvuitte mašiništ, andmusiden ümbriradmižen ladimišt, likkuimed, himikalijad, kivivoi i londuseline gaz, metallad, elektrotehnine mašiništ, zelläd, söndtavarad, maižandusen produkcii. Vl 2024 eksport ületi importad läz videndeshe. Saksanma om koumanz' surtte tegimišton produkcijan da holitišiden eksportirui mail'mas (2016, 1,6 trln US$)[7], AÜV:oiden i Kitain jäl'ghe (2,2 trln US$ kaikutte), hätken aigan oli kahtendel sijal edel Kitain šingotest. Irdpol'žen torguindan pol' tegese Evropan Ühtištusen maidenke (Saksanman eksportan 55,6 % i importan 52,2 % vl 2024). Torguindan päižed valdkundad-partnörad (2024) oma Kitai (eksportan 5,8 % i importan 11,9 %), Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad (Saksanman eksportan 9,3 % i importan 6,9 %), Francii (eksportan 8,5 % i importan 5,9 %), Alamad (eksportan 7,1 % i importan 7,2 %), Pol'šanma (eksportan 6,0 % i importan 5,1 %), Italii (eksportan 5,2 % i importan 5,2 %), Avstrii (eksportan 5,1 % i importan 4,0 %), Sur' Britanii (eksportan 5,0 %), Čehanma (Saksanman importan 4,6 %).
Remove ads
Galerei
Bel'vü-pert'kulu (Schloss Bellevue) om Saksanman Federaližen Prezidentan oficialižeks rezidencijaks vspäi 1994 (kaikenaigaine vspäi 2005), Berlin, semendku 2023
Hammeršmidtan vill (Villa Hammerschmidt) om valdkundan Prezidentan kahtendeks oficialižeks rezidencijaks (vhesai 1994 oli päine), Bonn, sügüz'ku 2014
Federaližen Kancelärijan (Bundeskanzleramt) kompleks Berlinas, kezaku 2010 (toine om Bonnas)
Saksanman Röunantagaižiden azjoiden ministruz (Auswärtiges Amt), Berlin, 2008
Saksanman Federaline Konstitucine Käskuzkund (ülembaine valdkundas, Bundesverfassungsgericht, BVerfG), Karlsrue, uhoku 2023
Saksanman Federaline bank (keskuzbank, Deutsche Bundesbank), Frankfurt Mainal, keväz'ku 2011
Saksanman Nacionaline kirjišt (Deutsche Nationalbibliothek), Läipcig, semendku 2006
Saksanman Nacionaline kirjišt, toine päine sijaduz, Frankfurt Mainal, heinku 2008
_-_Bauteil_III_5.jpg)
Remove ads
Homaičendad
Irdkosketused
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads