3. Janezovo pismo
knjiga Svetega pisma / From Wikipedia, the free encyclopedia
Tretje Janezovo pismo je tretje od Janezovih pisem Nove zaveze. Najverjetneje je bilo napisano v Efezu med letoma 70 in 100 n. št. Skupaj z 2. Janezovim pismom sta najkrajši knjigi oz. spisa Nove zaveze. Pismo je naslovljeno na Gaja, premožnega kristjana v eni od skupnosti pod avtorjevo skrbjo. Zajema zgoščen vpogled v vsakdanje delovanje zgodnje Cerkve.[1]
Tretje pismo ni naslovljeno na Cerkev, ampak osebno na posameznika. V njem pisec kot starešina pohvali Gaja, člana Cerkve, ki ga imenuje svojega otroka – nedvomno v pomenu duhovnega otroštva oz. očetovstva – za njegovo življenje v resnici in mu priporoči, naj tudi v prihodnje sprejema in oskrbuje popotne pričevalce za »Ime« (Jezusa Kristusa). Kritično besedo nameni voditelju Cerkve Diotrefu ter se zavzame za Demetrija (ki je bil verjetno njegov odposlanec in ga je hotel s tem pismom Gaju priporočiti). Pri tem zatrdi, da: »Kdor dela dobro, je iz Boga; kdor dela slabo, Boga ni videl« (3 Jn 11b). Pismo kmalu zaključi, ker upa, da se bosta z Gajem v kratkem več pogovorila v živo.[2]