From Wikipedia, the free encyclopedia
Atrijska fibrilacija (AF ali A-fib), poslovnjeno tudi migetanje preddvorov, je nenormalen srčni ritem, za katerega je značilno, da srce hitro in neredno bije.[1] Pogosto se začne kot kratkotrajna obdobja z nenormalnim utripom, ki se s časom podaljšujejo in lahko trajajo brez premora.[2] Večina epizod je brez simptomov.[3] Občasno lahko pride do razbijajočega srca, omedlevice, težkega dihanja ali bolečine v prsih.[4] Bolezen je povezana s povečanim tveganjem za srčno popuščanje, demenco in možgansko kap.[3] Gre za eno od oblik supraventrikularne tahikardije.[5]
Atrijska fibrilacija | |
---|---|
Diagram normalnega sinusnega utripa, kot ga kaže EKG. Valovi P, ki so slika depolarizacije srčnega artrija, to je vrha srca, so pri atrijski fibrilaciji odsotni. | |
Specialnost | kardiologija |
Simptomi | palpitacija |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | I48 |
MKB-9 | 427.31 |
DiseasesDB | 1065 |
MedlinePlus | 000184 |
eMedicine | med/184 emerg/46 |
MeSH | D001281 |
Visok krvni tlak in bolezni srčnih zaklopk so najpogostejši spremenljivi dejavni tveganja za AF.[6][7] Drugi dejavniki tveganja v zvezi s srcem so srčno popuščanje, bolezni koronarnih arterij, kardiomiopatija in prirojeno srčno obolenje.[6] V deželah v razvoju se bolezni srčnih zaklopk pogosto pojavljajo kot posledica revmatske vročice.[8] S pljuči povezani dejavniki tveganja so KOPB, debelost in spalna apneja.[3] Drugi dejavniki so med drugim pretirano uživanje alkohola, sladkorna bolezen in hipertiroidizem.[3][8] Polovica obolenj pa ni povezana z nobenim od teh dejavnikov tveganja. Diagnoza se postavlja na osnovi otipa utripa, lahko se potrdi z elektrokardiogramom (EKG).[9] Tipičen EKG pri AF kaže neredno vprekatno frekvenco in odsotnost valov P.[9]
AF se pogosto zdravi z zdravili, ki srčni utrip znižajo na raven blizu normale (tako imenovani frekvenčni nadzor) ali pretvorijo utrip v običajni sinusni ritem (tako imenovani nadzor ritma).[6] Električna kardioverzija se prav tako lahko uporabi za pretvorbo AF v normalni sinusni ritem; pogosto se uporabi emergentno, če gre za nestabilno osebo oseba.[10] Ablacija lahko prepreči ponovitev pri nekaterih ljudeh.[11] Z vidika tveganja za možgansko kap se lahko priporoči aspirin ali sredstva proti strjevanju, kot je varfarin ali novejši oralni antikoagulant.[3] Ta zdravila zmanjšujejo to tveganje, povečujejo pa pogostnost večjih krvavitev.[12]
Atrijska fibrilacija je najpogostejša resna nenormalnost srčnega utripa.[3] V Evropi in Severni Ameriki je leta 2014 bilo prizadetih približno 2 % do 3 % prebivalstva.[2] Leta 2005 je bilo prizadetih 0,4 - 1 % prebivalstva.[13] V deželah v razvoju bolezen prizadene približno 0,6 % moških in 0,4 % žensk. Odstotek ljudi z AF s starostjo raste, od 0,14 % pri starostih pod 50 let, na 4 % med 60 in 70 let in na 14 % nad 80 let.[2] A-fib in atrijsko plapolanje sta leta 2013 imela za posledico 112.000 smrti, občuten porast z 29.000 v letu 1990.[14] Prvi je o nerednem srčnem utripu poročal Jean-Baptiste de Sénac leta 1749. Stanje je z EKG prvi dokumentiral leta 1909 Thomas Lewis.[3]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.