Ferdinand I. Habsburški
From Wikipedia, the free encyclopedia
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Ferdinand I. | |
---|---|
Svetorimski cesar; kralj Češke, Ogrske, Hrvaške | |
Vladanje | 5. januar 1531 - 25. julij 1564 |
Kronanje | 11. januar 1531, Aachen |
Predhodnik | Karel V. (Sveto rimsko cesarstvo) Ludvik II. Ogrski (Ogrska,Češka in Hrvaška) |
Naslednik | Maksimilijan II. Habsburški |
Cesar Svetega rimskega cesarstva | |
Vladanje | 1558 - 1564[1] |
Rojstvo | 10. marec 1503({{padleft:1503|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[2][3][…] Alcalá de Henares[d], Kastiljska krona[d] |
Smrt | 25. julij 1564({{padleft:1564|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[2][3][…] (61 let) Dunaj[4] |
Pokop | |
Zakonec | Ana Jagelo |
Potomci | Maksimilijan II. Elizabeta Avstrijska Ivana Avstrijska Ana Avstrijska Ferdinand II. Tirolski Katarina Avstrijska Barbara Avstrijska Karel II. Eleonora Avstrijska |
Rodbina | Habsburžani |
Oče | Filip I. Kastiljski |
Mati | Ivana Blazna |
Ferdinanda, ki je bil od leta 1531 rimsko-nemški kralj, so nekaj mesecev po smrti Karla V. izvolili za cesarja. Na podlagi sklenjenih poročnih pogodb je po katastrofalnem porazu in smrti češkega in ogrskega kralja Ludvika II. v bitki pri Mohaču podedoval njegovo kraljestvo in bil tako izvoljen še za češkega kralja. S tem nasledstvom je nastala enotnost Češke, Ogrske in Avstrije, ki se je obdržala do leta 1918.
Po smrti cesarja Ferdinanda je v avstrijski veji Habsburžanov prišlo od dinastičnih in deželnih delitev. Nova pravila so nasledstvo v avstrijskih deželah razdelila med tri sinove: Maksimilijan II. Habsburški je kot cesar dobil Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, Češko in Ogrsko. Nadvojvoda Ferdinand II. Tirolski, ki se je poročil s trgovčevo hčerko Filipino Welser, je vladal na Tirolskem in v Prednji Avstriji, nadvojvoda Karel II. Avstrijski pa je prejel Štajersko, Koroško, Kranjsko, Gorico, Trst in Istro.