Navadna pesa
From Wikipedia, the free encyclopedia
Navadna pesa (znanstveno ime Beta vulgaris) je kritosemenka iz družine Chenopodiaceae (metlikovke)[1]. Domorodna je na obalah zahodne in južne Evrope, od južne Švedske in Britanskega otočja vse do Sredozemskega morja. Pomembna je zaradi gojenih sort: rdeče pese, krmne pese in sladkorne pese.
Navadna pesa | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Beta vulgaris subsp. vulgaris | ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Beta vulgaris L. | ||||||||||||||
Gre za dvoletno ali trajno zeliko z listnatimi stebli višine enega do dveh metrov. Listi so oblikovani srčasto, pri divjih rastlinah dolgi 5–20 cm (pri gojenih navadno mnogo večji). Cvetovi se oblikujejo po dva do pet skupaj, so zelo drobni, premera 3–5 mm, zeleni ali rdečega odtenka in imajo pet cvetnih listov. Oprašuje jih veter. Plod je klobčič trdih oreškov.
Poznamo tri podvrste pese:
- Beta vulgaris subsp. maritima. Primorska pesa. Severozahodna Evropa. Rastlina je manjša, višine do 80 cm; korenina ni odebeljena.
- Beta vulgaris subsp. vulgaris. Sredozemska Evropa. Velikosti do 2 m; z okroglastim mesnatim korenom. Prednik kultivirane navadne pese (in ne subsp. maritima, kot ponekod napačano piše).
- Beta vulgaris subsp. cicla - blitva
Kultivirane oblike izvirajo so se razvile iz obmorskih rastlin Evrope in Azije. K razvoju sladkorne pese je močno pripomogla celinska blokada v napoleonskih vojnah.