Potniško letalo
From Wikipedia, the free encyclopedia
Potniško letalo (ang. Airliner) je letalo, običajno večje, ki se uporablja za prevoz potnikov in spremljajočega tovora. Operater takšnega letala je običajno civilna letalska družba, ki svojo dejavnost opravlja pod komercialnimi pogoji kot gospodarska družba. Večinoma se uporabljajo reaktivna letala, obstajajo pa tudi turbopropelerska regionalna letala kot so ATR 42/72, Bombardier Dash 8, Beechcraft 1900, Embraer EMB-120. Največja proizvajalca velikih potniških letal sta Boeing in Airbus (vsak na leto proizvede okrog 600 letal), pri manjših regionalnih pa brazilski Embraer in kanadski Canadair, ki načrtujeta tudi preboj v večja (150 sedežna) letala.
Pred prihodom reaktivnih letal so za pogon letal uporabljali batne propelerske motorje. Pozneje so se pojavili reaktivni motorji , ki so omogočili večja letala in večjo potovalno hitrost. Prva reaktivna potniška letala so imela preprostejše reaktivne motorje ang. turbojet, kasneje so se je pojavili turboventilatoski motorji (angl. Turbofan), ki imajo precej nižjo porabo goriva in so tišji. Za propelerska letala pa se uporabljajo turbopropelerski motorji ang. turboprop, ki so precej podobni turboosnim (ang. turboshaft)v helikopterjih.
Prvo reaktivno potniško letalo je bil britanski De Havilland Comet, ki je prvič poletel leta 1949, kasneje so se pojavili Sud Aviation Caravelle, Tu-104, Convair 880, Boeing 707 in DC-8.
Potniška letala ločimo na ozkotrupna (angl. narrowbody in širokotrupna (angl. widebody). Ozkotrupna imajo samo en prehod med sedeži, pri širokotrupnih pa sta dva. Primeri ozkotrupnih so Boeing 737, Airbus A320, McDonnell Douglas DC-9, MD-80/90, COMAC C919, Mitsubishi Regional Jet Irkut MS-21, Suhoj Superjet, uporabljajo se za lete na krajše razdalje in imajo manjše število sedežev. Širokotrupna, kot so npr. Boeing 747, 767, 777, 787, Airbus A300, A330, A340, A350, A380, DC-10, MD-11 in drugi pa za daljše lete.
V devetdesetih letih 20. stoletja so se pojavila tudi regionalna potniška letala, kot npr. CRJ (Canadair Regional Jet) in ERJ (Embraer Regional Jet), ki imajo 50-100 sedežev in se uporabljajo za regionalne lete do dolžine leta manj kot 2500 kilometrov. V zadnjih letih so se zaradi relativno velike porabe goriva precej zmanjšala naročila za ta razred, se je pa zato pojavilo ponovno pojavilo zanimanje za turbopropelerska, ki letijo sicer počasi, vendar so bolj ekonomična. Del potnikov so regionalna letala izgubila na račun hitrih vlakov.
Več kot 90% novih dobavljenih letal je dvomotornih, predvsem zaradi zanesljivosti novih motorjev. Dvomotorna letala so bolj ekonomična in lahko letijo v primeru odpovedi enega motorja samo z drugim motorjem.
Nova letala kot so Boeing 787, Airbus A350, MS-21, Sukhoi Superjet, MRJ Mitsubishi Regional Jet, COMAC C919 kot posledico razvoja uporabljajo za glavno strukturo kompozitne materiale, ki so lažji od aluminijevih zlitin. Težnja je tudi k zamenjavi težjih hidravličnih sistemov z električnimi.
Področje letalskega prometa v Sloveniji ureja Zakon o letalstvu.[1]