Preeklampsija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Prèeklampsíja ali noséčnostna toksemíja je bolezensko stanje, ki ga povzroča nosečnost in se praviloma pojavlja v drugi polovici nosečnosti, najpogosteje v tretjem trimesečju in se nato stanje slabša.[1][2] Glede na obdobje pojava znakov ločimo nacepljeno preeklampsijo, ki se pojavi pred 20. tednom nosečnosti, in preeklampsijo, značilno za kasnejše obdobje nosečnosti, torej po 20 tednu.[3]
Preeklampsija | |
---|---|
Mikroskopska slika, ki prikazuje hipertrofirano žilje minljivke (endometrija v času nosečnosti), značilno za preeklampsijo (barvanje HE). | |
Specialnost | porodništvo |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | O11, O14 |
MKB-9 | 642.4-642.7 |
DiseasesDB | 10494 |
MedlinePlus | 000898 |
eMedicine | med/1905 ped/1885 |
MeSH | D011225 |
Kaže se s povišanim krvnim tlakom (hipertenzijo), prisotnostjo beljakovin v seču (proteinurijo) in oteklinami.[4] Pri hudi obliki bolezni lahko pride do propada rdečih krvničk, trombocitopenije (zmanjšanja števila krvnih ploščic), motenj v delovanju jeter in ledvic, zastajanja tekočine v pljučih in motenj vida.[1][2] Preeklampsija poveča tveganje slabega izida tako za nosečnico kot za otroka.[2] Če bolezen ni zdravljena, lahko vodi v krče; v tako napredovali fazi se bolezen imenuje eklampsija.[1]
Dejavniki tveganja za pojav preeklampsije vključujejo debelost, predhodno prisoten povišan krvni tlak, starost in sladkorno bolezen.[1][5] Pogosteje se pojavlja pri nosečnicah med njihovo prvo nosečnostjo in pri večplodnih nosečnostih.[1] Eden od vzrokov je nepravilna tvorba žilja v posteljici.[1] Pri večini bolnic bolezen diagnosticirajo pred porodom, redko pa se bolezen izrazi šele po porodu.[2] Za potrditev diagnoze sta načeloma potrebna dva dejavnika: povišan krvni tlak in prisotnost beljakovin v seču, po nekaterih opredelitvah pa se bolezen diagnosticira ob povišanem krvnem tlaku in disfunkciji katerega koli telesnega organa.[2][6] O povišanem krvnem tlaku govorimo pri vrednostih nad 140 mmHg za sistolični tlak in nad 90 mmHg za diastolični tlak ob dveh različnih merjenjih, v razmiku najmanj štirih ur ter pri nosečnicah, ki so vsaj v 20. tednu nosečnosti.[2]
Priporočila za preprečevanje razvoja preeklampsije vključujejo uživanje acetilsalicilne kisline pri nosečnicah z dejavniki tveganja, nadomeščanje kalcija pri nizkem vnosu s hrano ter zdravljenje morebitne predhodno prisotne hipertenzije.[5][7] Ob pojavu preeklampsije je sprožitev poroda učinkovit ukrep,[5] vendar je priporočljivost sprožitve poroda odvisna od stopnje bolezni ter od trajanja nosečnosti.[5] Za znižanje krvnega tlaka se lahko v času pred porodom uporabljata na primer labetalol in metildopa.[8] Magnezijev sulfat lahko pri bolnicah s hudo obliko preeklampsije pomaga preprečiti napredovanje do eklampsije.[5] Počitek se ni izkazal za učinkovit ukrep ne za preprečevanje in ne za lajšanje bolezni.[2][5]
Preeklampsija prizadene okoli 2 do 8 % nosečnic.[5] Stanja povišanega krvnega tlaka med nosečnostjo, kamor spada tudi preeklampsija, so med poglavitnimi vzroki za smrtnost zaradi nosečnosti[8] in so na primer leta 2013 v svetovnem merilu zahtevala 29.000 smrtnih žrtev med nosečnicami. Število smrtnih primerov se z leti zmanjšuje, saj je še leta 1990 po ocenah umrlo v svetu 37.000 nosečnic zaradi nosečnostno pogojenega povišanega tlaka.[9]
Preeklampsija se najpogosteje pojavi po 32. tednu nosečnosti in velja, da prej kot se pojavi, slabša je napoved za izid.[8] Ženske, ki so med nosečnostjo doživele preeklampsijo, imajo kasneje v življenju večje tveganje za pojav srčnih bolezni ali možganske kapi.[10]
Beseda eklampsija izvira iz grške besede za strelo.[11] Bolezen je prvi opisal Hipokrat v 5 st. pr. n. št.[11]