From Wikipedia, the free encyclopedia
Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje. Kajenje je odgovorno za nastanek srčnih bolezni, cerebrovaskularnih bolezni,[1] kronične pljučne bolezni in pljučnega raka. Le-te so najpogostejše bolezni v evropski regiji. V evropski regiji je tobak na drugem mestu dejavnikov tveganja za nastanek bolezni.[2]
V svetovnem merilu je kajenje tobaka drugi največji vzrok za smrtnost v svetu. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih (približno 5 milijonov smrti letno).[3]
Tobačni dim vsebuje več kot 4000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri zgorevanju tobaka.[4][5] 95 % tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalo so mešanica trdnih in tekočih delcev. Tobačni dim vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi in več kot 50 sestavin je znanih kot rakotvornih.[4][5] Nekatere izmed kemičnih sestavin, ki jih najdemo v tobačnem dimu, so strupene kovine in strupeni plini.
Strupene kovine | Strupeni plini | Rakotvorne kemične spojine |
---|---|---|
krom | amonijak | formaldehid |
arzen | butan | benzen |
svinec | vodikov cianid | polonij-210 |
kadmij | ogljikov monoksid | vinilklorid (CH2CHCl) |
toluen |
Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. Njihov biološki učinek je za zdaj še neznan. Najbolj znane in nevarne sestavine tobačnega dima so katran, ogljikov monoksid in nikotin.
Katran vsebuje številne snovi (policiklični aromatski ogljikovodiki, aromatični amini, nitrozamini), ki so dokazano rakotvorne. S tobačnim dimom pride v dihala tudi katran, ki draži sluznico, vzdržuje njeno vzdraženost in posledično poveča izločanje sluzi. Povzroča okvare delovanja migetalčnega epitelija dihalnih sluznic in povzroča kronični bronhitis, emfizem in raka na pljučih in drugih organih.[8]
Zaradi nepopolnega zgorevanja tobaka nastaja ogljikov monoksid. Ta se zelo dobro veže na hemoglobin, ki prenaša kisik po krvnih žilah. Ker se ogljikov monoksid bolje veže na hemoglobin kot kisik, moti njegovo prenašanje in njegovo porabo v telesu.[8]
Nikotin je droga, ki povzroča odvisnost.[9][10] V tobačnih izdelkih ga je dovolj, da povzroča in vzdržuje odvisnost odraslih in otrok.[8] Nikotin v telesu povzroči takojšnjo odzivnost, ker povzroči sprostitev hormona adrenalina. Adrenalin stimulira telo in povzroči, da se nenadno sprosti glukoza. Zviša se tudi krvni tlak, frekvenca dihanja in srčni utrip.[11] Tej stimulaciji sledi depresija in izčrpanost, ki pa vodi kadilca do želje, da prižge novo cigareto.[12]
Formaldehid povečuje tveganje za levkemijo in možganskega raka
Kajenje tobaka je drugi največji vzrok za smrtnost v svetu. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih v svetovnem merilu (približno 5 milijonov smrti letno). Če se bo tak vzorec kajenja tobaka nadaljeval, bo povzročil 10 milijonov smrti letno ob letu 2020. Polovica ljudi, ki trenutno kadi tobak – to je okoli 650 milijonov ljudi – bo slej ko prej umrlo zaradi posledic kajenja. Kajenje tobaka je četrti največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni na svetu[3] in drugi največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni v evropski regiji.[2]
Že leta 1964 so znanstveniki ugotovili, da kajenje tobaka povzroča kronični bronhitis, pljučnega raka in raka na žrelu.[13] Z nadaljnjimi raziskavami so na seznam dodali vrsto novih bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka.
Kajenje tobaka je dejavnik tveganja tako pri odraslih kot pri adolescentih in otrocih.
Kajenje tobaka je dejavnik tveganja[15]:
Še nekatera dejstva:[16]
Pasivno kajenje je vdihovanje mešanice plinov in delcev, ki sestavljajo dim iz goreče cigarete, cigare ali pipe in izdihanega tobačnega dima kadilcev.
Razlike med neposredno vdihanim dimom iz cigarete in dimom, ki se kadi iz goreče cigarete, so glede vpliva na zdravje minimalne.[17][18][19]
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je skoraj 700 milijonov otrok (kar je skoraj polovico vseh otrok na svetu) izpostavljenih tobačnemu dimu, zlasti doma.[20] 43,9 % študentov je izpostavljenih tobačnemu dimu v svojih domovih in 55,8 % na javnih mestih.[21] V Evropski uniji je leta 2002 umrlo 80.000 ljudi zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu.[21]
Prepričanje, da izpostavljenost tobačnemu dimu (pasivno kajenje) ni nevarno, je netočna informacija. Tudi kratka izpostavljenost je lahko nevarna. Niti ventilacija ali filtriranje zraka ali oboje ne more zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu v zaprtih prostorih na tako raven, ki bi bila zadovoljiva za ohranjanje zdravja.[22] Samo popolna odsotnost tobačnega dima v okolju nudi učinkovito zaščito.[21]
Debato lahko zaključimo. Znanost je jasna. Pasivno kajenje ni samo nekaj motečega, ampak predstavlja resno tveganje za zdravje.
Prenehanje kajenja tobaka ima vrsto prednosti:[27]
"Preventiva je dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem zdravja (preprečevanjem bolezni) in preprečevanjem poslabšanja bolezni."[28] Pomembno pri preventivi je informiranje prebivalcev o škodljivostih kajenja in pasivnega kajenja. Profesionalna podpora in nasvet strokovnjaka še poveča možnost za opustitev kajenja.
Najboljša preventiva pri kadilcih je takojšnje prenehanje kajenja tobaka. Problem pri prenehanju kajenja pri kadilcih je zasvojenost z nikotinom. Ugotovljeno je, da se pri prenehanju kajenja poveča vnos hrane v telo in zmanjša poraba energije v stanju počivanja, kar je odgovorno za povečanje telesne teže. Krajše posledice prenehanja kajenja vključuje nemir, razdražljivost, razočaranje, jeza, težave pri koncentraciji in nagonska potreba po kajenju.[27] To so najpogostejši vzroki, ki predstavljajo oviro pri prenehanju kajenja.
Zaradi ugotovljene škodljivosti pasivnega kajenja je preventiva pri nekadilcih preprečiti kajenje in omogočiti popolno odsotnost tobačnega dima v zaprtih prostorih in na prostem. Ventilacija ali filtriranje zraka (ali kombinacija obojega) ne zmanjšujeta nevarnost izpostavljenosti tobačnemu dimu v zaprtih prostorih.[22]
Janez Vajkard Valvazor je v svojem delu Slava vojvodine Kranjske zapisal v prvi zvezek stran 327, naslednje opozorilo o škodljivosti tobaka - prevod iz nemščine:
V raziskavi The smokey situation (Gale, O'Malley, Gage, 1998) [29] so poskušali ugotoviti kako tobak vpliva na rast rastlin. Poskus so izvajali na fižolu. Na voljo so imeli 12 rastlin, šest rastlin je bilo testnih, šest pa kontrolnih. Rastline so postavili v stabilno rastno okolje, kjer so rastline imele zadostno svetlobo in konstantno temperaturo. Pred začetkom poskusa so vsem rastlinam izmerili višine in prešteli število listov. Kontrolne rastline so premestili v prostor kjer jih dim ne bo motil, testne skupine pa so dali pod akvarijsko posodo, kjer so jih izpostavljali cigaretnemu dimu. Prižgali so šest cigaret, eno cigareto za eno rastlino, in jo dali na pepelnik, pod akvarijsko posodo. Če je cigareta ugasnila so jo ponovno prižgali. Rastline so bile pod akvarijsko posodo toliko časa dokler ni pogorela cela cigareta in dokler ni izginil ves dim. Nato so zopet testne in kontrolne rastline dali v rastlinjak kjer so bili pogoji za vse rastline enaki. Poskus so izvajali dva tedna. Prva stvar, ki so jo preučevali, je bila višina rastlin. Hipoteza, ki so jo postavili je bila, da bodo testirane rastline manjše od kontrolnih in da bodo hitreje umrle. Rezultati, ki so jih dobili so bili mešani, saj sta bili najmanjša in največja rastlina obe iz kontrolne skupine. Rezultati pa prav tako niso dali prave korelacije med rastlinami, ki so bile izpostavljene tobaku in tistimi ki niso bile izpostavljene. Pri številu listov pa so bili rezultati že bolj jasni. Kontrolna skupina je imela znatno večje število listov od testiranih rastlin.
Drugi poskus je bil podoben prvemu, le da je raziskovalka (Garcia, 2002) [30] za raziskovalne rastline uporabila šest rastlin zelja in šest rastlin zelene, prav toliko rastlin pa za kontrolno skupino. Poskus je bil sicer slabše zasnovan kot prvi, tudi rezultati niso bili strokovno podani. Raziskovalka je rastline dala v vrečke in jih zatesnila, notri pa je dala prav tako prižgano cigareto, ter tako zaprto pustila dve uri. Po dveh urah je rastlino vzela ven iz vrečke, jo izmerila prav tako pa je izmerila kontrolne skupine.
Tudi tretji poskus (Easton, Fancey, 2000) [31] je bil v osnovi podobno zasnovan kot ostala dva. Raziskovalca J. Easton in J. Fancey sta ugotavljala ali kemikalije v cigaretnem dimu vplivajo na rast špinače. Najprej sta zgradila dve topli gredi, ki sta bili enakih dimenzij. V prvi topli gredi so bili normalni pogoji, v druga topla greda pa je bila napolnjena s cigaretnim dimom.V vsako toplo gredo sta na vrh na sredino obesila dve lučki, ki sta zagotavljali enako temperaturo v obeh toplih gredah. Na spodnjo stran obeh toplih gred sta napravila luknje za vodno napeljavo. V lončke sta posadila semena špinače. Lončke s semeni sta zalivala vsak drugi dan. Rastline sta pustila rasti en mesec, opazovanja pa sta zapisovala tedensko. Po enem tednu so bili rezultati sledeči:
Po dveh tednih so bile razlike še bolj očitne. Rastline v nekadilski topli gredi so bile že zelo velike, vse so bile enakomerne rasti in po videzu zdrave, medtem ko so rastline v zakajeni topli gredi hitreje začele rasti šele v tem tednu. Pojavilo se je sicer več rastlin, vendar pa se je ena posušila. Višina rastlin v nezakajeni topli gredi se je gibala med 5,9 cm in 6,2 cm, medtem ko so se velikosti rastlin v zakajeni topli gredi gibale med 1 cm in 4,5 cm. Tudi barva listov se je nekoliko razlikovala. Rastline v nezakajeni topli gredi so bile temnejše zelene barve od rastlin v zakajeni topli gredi. Po tretjem tednu rastline v zakajeni topli gredi v rasti niso nič napredovale in izgledale so zelo slabotne, medtem ko so rastline v nezakajeni topli gredi izgledale bolj zdrave, čeprav tudi ni bilo videti, da bi v rasti napredovale. V zadnjem – četrtem tednu so rastline v zakajeni topli gredi izgledale mrtve, medtem ko so rastline v nezakajeni topli gredi sicer bile nekoliko ovenele vendar še vedno žive. Rastline iz zakajene tople grede so bile vse polomljene, zato jih ni bilo mogoče izmeriti, prav tako pa je bilo polomljenih tudi večino rastlin v nezakajeni topli gredi. Edini zaključek, ki so ga dobili iz tega eksperimenta je bil, da rastline v zakajeni topli gredi ne rastejo tako hitro in tako visok, kot rastline v nezakajeni topli gredi.
V Sloveniji smo uvedli spremembo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Spremembe zakona prinašajo uvedbo popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih ter zviševanje starostne meje za nakup tobačnih izdelkov iz dosedanjih 15 let na 18 let ter starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. K spremembam na tem področju Slovenijo zavezuje tudi Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, ki jo je ratificirala tudi Slovenija.[32]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.