From Wikipedia, the free encyclopedia
Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Del spektra, od približno 380 nm do približno 750 nm,[1] ki ga zazna človeško oko, se imenuje vidna svetloba. Hitrost svetlobe v vakuumu je 299,792,458 m/s in je neodvisna od njene valovne dolžine. V fiziki se pojem svetloba pogosto nanaša na elektromagnetna sevanja vseh valovnih dolžin, ne glede na to, ali so vidna ali ne. S preučevanjem svetlobe se ukvarja optika.[2][3]
Svetloba ima pet osnovnih značinosti: jakost, frekvenco ali valovno dolžino, polarizacijo, fazo in orbitalni kotni moment. Pri elektromagnetnem valovanju sta električna in magnetna poljska jakost vedno pravokotna na smer širjenja svetlobe, zato je svetloba transverzalno elektromagnetno valovanje.
Pomanjkljivost valovnega opisa svetlobe se je pokazala z meritvami sevalnega spektra črnih teles na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Problem, znan pod imenom ultravijolična katastrofa, je namreč razkril dualnost svetlobe. To pomeni, da ima svetloba značilnosti valovanja, hkrati pa tudi značilnosti delcev. V delčni obravnavi, ki je mogoča le z uporabo kvantne mehanike, je svetloba sestavljena iz majhnih energijskih paketov (kvantov svetlobe), imenovanih fotoni.
Najpogostejši vir svetlobe so termična svetila, ki sevajo kot črna telesa po Planckovem zakonu. Primer takšnega svetila je Sonce, ki ima na površju temperaturo okoli 6000 K in spektralne gostote elektromagnetnega valovanja pri valovni dolžini okoli 550 nm, torej v zeleni barvi. Ker so spektri termičnih svetil zvezni, je le okoli 44% sončeve svetlobe v vidnem delu spektra. Drug primer termičnega svetila je žareče oglje, ki ima temperaturo okoli 1000 K in zato vrh spektralne gostote elektromagnetnega valovanja v infrardečem delu spektra. Tudi človek je termično svetilo. Vendar s temperaturo 310 K seva v globokem infrardečem delu spektra, zato se za opazovanje oz. zaznavanje te svetlobe potrebuje infrardeče kamere.
Poleg termičnih svetil z zveznimi spektri so pomembna tudi svetila z diskretnimi spektri. Diskretnost se najlepše vidi pri svetilih, ki so sestavljena iz enostavnih molekul ali atomov, kot je denimo razredčeni plin v stekleni cevi (neonske svetilke). Vsak atom absorbira in izseva svetlobo le pri točno določenih valovnih dolžinah, ki pa so za različne atome različne. Svetloba, ki jo atom izseva, je lahko posledica spontanega ali stimuliranega sevanja. Plinske svetilke za
svoje delovanje izkoriščajo spontano emisijo, laserji pa stimulirano.
Pojave, povezane s svetlobo, običajno obravnavamo v okviru treh različnih teorij.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.