From Wikipedia, the free encyclopedia
Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Ta skupni naziv zajema različna ljudstva od arktične Kanade in Aljaske do Ognjene zemlje v Čilu in Argentini. Indijanci se med seboj razlikujejo po jezikih, kulturi in fizionomiji. Večina indijanskih skupnosti je bila organizirana v smislu lovskih plemen (Nambikwara in Ges iz Brazilije, Šošoni iz Kalifornije in Nevade). Nekateri so se ukvarjali z ribolovom (Indijanci Chinook iz države Washington; ali Alacaluf, Yahgan in Guato iz Južne Amerike). Med najbolj razvita indijanska ljudstva, ki so uspela doseči visoko razvito civilizacijsko raven, štejemo Olmeke, Tolteke, Maje in Azteke iz Mehike in Inke iz Peruja. Danes so mnogi naseljeni po mestih in rezervatih, posebno v Kanadi, Združenih državah Amerike in v Braziliji.
Izraz indijanec se je prvič pojavil leta 1492 ob odkritju Amerike (Krištof Kolumb). Izhaja iz besede Indija, saj so pomorščaki mislili, da so obpluli svet in prišli v Indijo. V Kanadi je izraz indijanec večinoma nesprejemljiv in celo žaljiv, večinoma se uporablja izraz »prva ljudstva« (First People). Ta pokriva vsa ljudstva, ki so živela v Ameriki pred prihodom Evropejcev. Tudi v ZDA jih prebivalci uradno ne nazivajo več z izrazom Indians temveč Native Americans (ameriški domorodci). Nazivi Redskins ali Peaux-Rouges, tj. Rdečekožci, so posmehljivi. Živijo v "getih".
Geografsko-klimatski pogoji so pogojevali več kulturnih pasov na področju Severne Amerike.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.