Bosanščina
južnoslovanski jezik; standardizirana različica srbohrvaškega pluricentričnega jezika From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina. Uporablja jo 2 milijona ljudi, predvsem Bošnjakov v Bosni in Hercegovini in drugod. Bosanski jezik je uradni jezik, poleg srbščine in hrvaščine v Bosni in Hercegovini. Vse tri nacionalne variante v jezikoslovju veljajo za en jezik.[2][3][4]
Bošnjaki so izvorno govorci nekaterih narečij štokavskega narečja, v glavnem novoštokavskega ikavskega (t. i. bosansko-dalmatinsko narečje) in šćakavsko ijekavskega (t. i. vzhodno-bosansko narečje), ki ga govorijo Bošnjaki in Hrvati, novoštokavskega ijekavskega (t. i. vzhodnohercegovski-krajiški), ki si ga delijo s Srbi, Črnogorci in Hrvati, ter nenovoštokavskega ijekavskega (t. i. zetsko-južnosandžaško narečje), v katerem govorijo Bošnjaki, Črnogorci in Srbi.
Bosanski jezik se piše v latinici in vsebuje več turških in drugih orientalskih vplivov kot srbščina in hrvaščina.
Remove ads
Glej tudi
Opombe
a. | ^ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov. |
Remove ads
Sklici
Nadaljnje branje
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads