Calgary
mesto v Kanadi From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Calgary je mesto v kanadski provinci Alberta, ki stoji ob sotočju rek Bow in Elbow na jugu te province na zahodu Kanade. Leta 2021 je imelo mesto 1.306.784 prebivalcev, metropolitansko območje pa 1.481.806, zaradi česar je Calgary tretje največje mesto in peto največje metropolitansko območje v Kanadi.[7]
.jpg)
Predstavlja južni rob metropolitanskega območja, poimenovanega »koridor Calgary–Edmonton«, kjer je v začetku stoletja živelo skoraj tri četrtine vseh prebivalcev province.[8] Edmonton, ki je glavno mesto province, je od Calgaryja oddaljen približno 300 km.
V mestu imajo sedež naftna podjetja, ki izkoriščajo vire nafte in plina v regiji, zato je pomembno poslovno središče, tradicionalen pomen pa ima tudi živinoreja in kultura kavbojev (znamenit je vsakoletni rodeo Calgary Stampede). Calgary je sicer nastal leta 1875 kot utrjena postojanka konjeniške policije v boju proti nelegalnim trgovcem z žganjem, ki so prodajali alkohol lokalnim plemenom staroselcev v zameno za bizonove kože. Leta 1883 je bila do naselja zgrajena železniška proga, zato je začelo hitro rasti; leta 1884 je bilo formalno ustanovljeno kot naselje, deset let kasneje pa je Calgary pridobil status mesta.[9][10]
Calgary je leta 1988 kot prvo kanadsko mesto gostil zimske olimpijske igre.[9]
Remove ads
Izvor imena
Calgary je dobil ime po gradu Calgary (v škotski gelščini Caisteal Chalgairidh) na otoku Mull na Škotskem.[11] Polkovnik James Macleod, komisar severozahodne konjeniške policije, je bil tam pogost poletni gost. Leta 1876, kmalu po vrnitvi v Kanado, je predlagal ime za tisto, kar je kasneje postalo utrdba Calgary.
Ljudje iz pogodbe 7 ali Prvi narodi južne Alberte območje Calgaryja imenujejo 'komolec', kar se nanaša na oster ovinek, ki ga tvorita reki Bow in Elbow. V nekaterih primerih je območje dobilo ime po trstičju, ki je raslo ob rečnih bregovih, trstičju, ki so ga uporabljali za izdelavo lokov. V jeziku Blackfoot (Siksiká) je območje znano kot Mohkínstsis akápiyoyis, kar pomeni 'komolec mnogih hiš', kar odraža močno prisotnost naseljencev. Krajša oblika imena Blackfoot, Mohkínstsis, ki preprosto pomeni 'komolec',[12][13] je priljubljen avtohtoni izraz za območje Calgaryja.[14] V jeziku Nakoda ali Stoney je območje znano kot Wîchîspa Oyade ali Wenchi Ispase, kar obe pomenita 'komolec'. V jeziku Cree je območje znano kot otôskwanihk (ᐅᑑᐢᑿᓂᕽ), kar pomeni 'na komolec' ali otôskwunee, kar pomeni 'komolec'. V jeziku Tsuutʼina (Sarcee) je območje znano kot Guts’ists’i (starejši pravopis, Kootsisáw), kar pomeni 'komolec'. V jeziku Kutenai se mesto imenuje ʔaknuqtapȼik’. V jeziku Slavey je območje znano kot Klincho-tinay-indihay, kar pomeni 'mesto z veliko konji', kar se nanaša na Calgarijski stampedo in dediščino naseljencev v mestu.
Večkrat so poskušali oživiti avtohtona imena Calgaryja. V odgovor na zahteve Komisije za resnico in spravo Kanade so lokalne visokošolske ustanove sprejele 'uradna priznanja' avtohtonega ozemlja z uporabo imena mesta, ki ga uporabljajo pripadniki plemena Blackfoot, Mohkínstsis. Leta 2017 je Stoney Nakoda vladi Alberte poslal prošnjo za preimenovanje Calgaryja v Wichispa Oyade, kar pomeni 'mesto komolec';[15] vendar so to izpodbijali pripadniki plemena Piikani Blackfoot.
Remove ads
Zgodovina
Območje Calgaryja je naseljevala kultura pred Clovisom, katere prisotnost sega vsaj 11.000 let nazaj.[16] Območje so naseljevali številni Prvi narodi, Niitsitapi (Konfederacija Blackfoot; Siksika, Kainai, Piikani), îyârhe Nakoda, ljudstva Tsuutʼina in narod Métis, Regija 3.
Leta 1787 je David Thompson, 17-letni kartograf pri Hudson's Bay Company (HBC), preživel zimo s skupino naroda Piikani, ki se je utaborila ob reki Bow. Bil je tudi trgovec s krznom in geodet ter prvi zabeleženi Evropejec, ki je obiskal to območje. John Glenn je bil leta 1873 prvi dokumentirani evropski naseljenec na območju Calgaryja.[17] Spomladi 1875 so trije duhovniki – Lacombe, Remus in Scollen – zgradili majhno brunarico na bregovih reke Elbow.
Prvi naseljenci so prispeli v zgodnjih šestdesetih letih 19. stoletja, večinoma zaradi lova na bizone. Leta 1875 je bila ustanovljena postaja Kraljeve kanadske konjeniške policije, sprva imenovana Fort Brisebois. Leta 1876 se je preimenovala v Fort Calgary po mestu Calgary (škotsko gelsko Cala Ghearraidh, 'plaža ob travniku') na otoku Mull. Leta 1883 je naselje dosegla Kanadska pacifiška železnica. Naseljenci, ki so se zdaj lahko hitro pripeljali z vzhodne obale po železnici, so dobili zemljo in prebivalstvo je hitro raslo. Hkrati so živinorejci z juga Združenih držav iskali nove pašnike za svojo živino in svoje črede gnali vedno proti severu v prerije Alberte, ki takrat še ni bila del Kanade. Calgary je postal središče živinoreje in kavbojskega življenja. Ta tradicija se še danes nadaljuje v Calgary Stampedeu. Mesto je bilo uradno ustanovljeno leta 1884.
Konec 1940-ih so v Alberti odkrili ogromne zaloge nafte in Calgary se je iz mesta, kjer se je ukvarjalo z živinorejo, preobrazil v gospodarsko metropolo. Naftna kriza leta 1973 je ta razvoj pospešila, tako da je imelo do 1970-ih v Calgaryju sedež 450 naftnih podjetij, 70 odstotkov delovnih mest v Calgaryju pa je bilo odvisnih od nafte. Padec cen nafte v začetku 1980-ih je mesto pahnil v hudo krizo, od katere si je le počasi opomoglo do konca desetletja.
Zimske olimpijske igre 1988 in širitev gospodarske in kulturne baze so prispevale k okrevanju. Od takrat gospodarstvo, prebivalstvo in turizem vztrajno rastejo.
Remove ads
Geografija
Calgary leži v jugozahodni Alberti in poleg Skalnega gorovja, v prehodnem območju med vznožjem Kanadskega Skalnega gorovja in kanadskimi prerijami. Mesto leži v vznožju naravne regije Parkland in naravne regije Grasslands.[18] Calgary je približno 80 km vzhodno od gora, približno 299 km južno od Edmontona (glavnega mesta province), približno 240 km severno od meje med Kanado in Združenimi državami Amerike ter 295 km severozahodno od Medicine Hata. Mesto leži na južnem koncu koridorja Calgary-Edmonton, urbanega območja, ki ga opredeljuje Statistični urad Kanade. Središče Calgaryja leži približno na 1042,4 m nadmorske višine, letališče pa na 1076 m. Leta 2016 je mesto pokrivalo površino 825,56 km2.[19]
Skozi mesto tečeta dve reki in dva potoka. Reka Bow je večja in teče od zahoda proti jugu. Reka Elbow teče proti severu od juga, dokler se ne izliva v reko Bow na zgodovinskem mestu Fort Calgary blizu središča mesta. Potok Nose Creek se izliva v Calgary s severozahoda, nato pa proti jugu in se izliva v reko Bow nekaj kilometrov vzhodno od sotočja Elbow in Bow. Potok Fish Creek se izliva v Calgary z jugozahoda in se izliva v reko Bow blizu McKenziejevega jezera.
Mesto Calgary je sestavljeno iz mestnega središča, obdanega s primestnimi naselji različne gostote. Mesto neposredno obdajata dve občinski okrožji – okrožje Foothills na jugu in okrožje Rocky View na severu, zahodu in vzhodu. Bližnje urbane skupnosti zunaj mesta znotraj metropolitanske regije Calgary vključujejo: mesto Airdrie na severu; mesto Chestermere, mesto Strathmore in Hamlet of Langdon na vzhodu; mesti Okotoks in High River na jugu; ter mesto Cochrane na severozahodu. Številne podeželske podrazdelitve so v območjih Elbow Valley, Springbank in Bearspaw na zahodu in severozahodu. Indijanski rezervat naroda Tsuu T'ina št. 145 meji na Calgary na jugozahodu.
Z leti je mesto izvedlo številne priključitve zemljišč, da bi spodbudilo rast. V najnovejši priključitvi zemljišč okoliške okrožne občine Rocky View, ki je bila zaključena julija 2007, je mesto priključilo Shepard, nekdanjo vasico, in njene meje postavilo ob vasico Balzac in mesto Chestermere ter zelo blizu mesta Airdrie.
.jpg)
Rastlinstvo in živalstvo
Podnebje Calgaryja omogoča obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst v mestu in okolici. Skalna gorska duglazija (Pseudotsuga menziesii var. glauca) je blizu vzhodne meje svojega območja razširjenosti v Calgaryju. Drug iglavec, ki je široko razširjen na območju Calgaryja, je bela smreka (Picea glauca). Listopadna drevesa, ki lahko rastejo v Calgaryju, so trpežne različice hrasta, breze, javorja in trepetlike, med (prav tako trpežnimi) sadnimi drevesi pa so jablana, hruška, sliva in Prunus virginiana.[20]
Sesalci, ki jih lahko najdemo v Calgaryju in okolici, so belorepi jeleni, kojoti, severnoameriški ježevci, losi, netopirji, kunci, podlasice, črni medvedi, rakuni in pume.[21]
Podnebje
Calgary ima znotraj mesta vlažno celinsko podnebje z vplivom monsunov (Köppnova podnebna klasifikacija Dwb, Trewarthova podnebna klasifikacija Dclo), kar je nenavadno zaradi polmonsunskega in monsunskega podnebja, ki ni značilno za to območje. Mesto je zaradi svoje lege znotraj stepske regije Palliserjevega trikotnika tudi blizu hladnega polsušnega podnebja (Köppnova podnebna klasifikacija BSk, Trewarthova podnebna klasifikacija BSlo).[22] Mesto ima topla, mokra poletja in hladne, suhe, a zelo spremenljive zime. Po podatkih Environment Canada se povprečne dnevne temperature v Calgaryju gibljejo od 16,9 °C v juliju do -7,6 °C v januarju. Zime v Calgaryju so dolge in hladne, z divjimi in nepredvidljivimi temperaturnimi nihanji zaradi vetrov chinook.
Najvišja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Calgaryju, je bila 36,7 °C 10. avgusta 2018. Najnižja temperatura, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, je bila −45,0 °C 4. februarja 1893. Najbolj moker mesec je junij s povprečno količino padavin 112,7 milimetra, najbolj suh mesec pa januar s povprečno količino padavin 10,0 milimetra.[23] Calgary spada v območje odpornosti rastlin NRC 4a in območje USDA 4a. Chinook otežuje rast nekaterih rastlinskih vrst v Calgaryju v primerjavi s tistimi deli prerijskih provinc, kjer so zime dosledno hladnejše, saj lahko povzročijo škodo zaradi vetra, dehidracijo in prezgodnji prebujanje iz mirovanja.[24]
Remove ads
Demografija
Po popisu prebivalstva iz leta 2021, ki ga je izvedel Statistični urad Kanade, je imelo mesto Calgary 1.306.784 prebivalcev, ki so živeli v 502.301 od skupno 531.062 zasebnih stanovanj, kar je 5,5-odstotna sprememba v primerjavi s prebivalstvom leta 2016, ki je znašalo 1.239.220 prebivalcev. Z ozemljem 820,62 km² je imela gostota prebivalstva leta 2021 1.592,4 prebivalca/km².[25]
Na ravni popisnega metropolitanskega območja (CMA) v popisu prebivalstva leta 2021 je imelo Calgary CMA 1.481.806 prebivalcev, ki so živeli v 563.440 od skupno 594.513 zasebnih stanovanj, kar je 6,4-odstotna sprememba v primerjavi z 1.392.609 prebivalci leta 2016. S površino 5.098,68 km² je imela gostota prebivalstva leta 2021 290,6 prebivalcev/km².[26]
Po popisu prebivalstva leta 2019 je število prebivalcev mesta Calgary 1.285.711,[27] kar je 1,4-odstotna sprememba v primerjavi z 1.267.344 prebivalci leta 2018.
Remove ads
Znamenitosti
.jpg)
.jpg)
Center Calgaryja ponuja eklektično mešanico restavracij in barov, kulturnih prizorišč, javnih trgov in nakupovalnih središč. Med znamenitosti v središču mesta so Calgary Tower, Wilderjev inštitut/Calgaryjski živalski vrt, Nacionalni glasbeni center, kongresni center Calgary Telus, kitajska četrt, Arts Commons, osrednja knjižnica, otok sv. Patrika, muzej Glenbow, umetnostna galerija Calgaryja (AGC), olimpijski trg, območje Calgary Stampede in vojaški muzeji ter različne druge visoke stavbe. Med pomembnimi nakupovalnimi središči so Core Centre, Stephen Avenue in tržnica Eau Claire. Most miru se razprostira čez reko Bow v središču mesta. V regiji je tudi park Prince's Island, mestni park, ki je severno od okrožja Eau Claire. Devonski vrtovi, veliki 1,0 ha, so eden največjih mestnih notranjih vrtov na svetu,[28] v zgornjem nadstropju nakupovalnega središča Core Centre. Neposredno južno od središča mesta je Beltline, urbana skupnost, znana po barih, nočnih klubih, restavracijah in nakupovalnih središčih. V središču Beltlinea je 17 Avenue SW, glavno območje zabave in nočnega življenja v skupnosti, ob katerem je veliko barov in zabavnih prizorišč. Med osvojitvijo Stanleyjevega pokala Calgary Flames leta 2004 je 17 Avenue SW obiskalo več kot 50.000 navijačev in podpornikov na tekmo. Koncentracija navijačev v rdečih dresih je privedla do vzdevka ulice v končnici, Rdeča milja. Do središča Calgaryja je enostavno dostopati s tranzitnim sistemom CTrain z 9 železniškimi postajami v središču mesta. Vlak je v središču mesta tudi brezplačen.
Med znamenitostmi v drugih delih mesta je zgodovinska vas Heritage Park, ki prikazuje življenje v Alberti pred letom 1914 in vključuje delujoča zgodovinska vozila, kot so parni vlak, parnik in električni tramvaj. Sama vas je sestavljena iz mešanice replik stavb in zgodovinskih struktur, preseljenih iz južne Alberte. Zahodno od mestnih meja je Calaway Park, največji zabaviščni park za družine na prostem v zahodni Kanadi, severno od parka čez cesto Trans-Canada Highway pa je letališče YBV Springbank, kjer vsako leto julija poteka letalski miting Wings over Springbank. Med drugimi večjimi mestnimi znamenitostmi sta Kanadski olimpijski park (kjer je tudi kanadska športna dvorana slavnih) in Spruce Meadows. Poleg številnih nakupovalnih središč v središču mesta je v mestu tudi več velikih primestnih nakupovalnih kompleksov. Med največjimi so Chinook Centre in Southcentre Mall na jugu, Westhills in Signal Hill na jugozahodu, South Trail Crossing in Deerfoot Meadows na jugovzhodu, Market Mall na severozahodu, Sunridge Mall na severovzhodu ter novozgrajena CrossIron Mills in New Horizon Mall severno od meja mesta Calgary in južno od mesta Airdrie.
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads