Carar

Cárar (znanstveno ime Turdus viscivorus) je vrsta ptice pevke, podobna cikovtu in gnezdi na drevesih.^[2] Je največji evropski drozg.^[3] Od cikovta je bistveno večji, svetlejši, z daljšim repom in ima trebušno stran veliko bolj pegasto. Velik je 26–28 cm in živi v vrtovih, gozdovih z visokoraslim drevjem, predvsem svetlim iglastim, ki mejijo na travnike in pašnike, polja, žive meje. Aktiven je podnevi.

Carar
Carar, Kazahstan
Oglašanje, posneto v West Sussexu, Anglija
Ohranitveno stanje
najmanj ogrožen  (IUCN 3.1)[1]
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Chordata (strunarji)
Razred:	Aves (ptiči)
Red:	Passeriformes (pevci)
Družina:	Turdidae (drozgi)
Rod:	Turdus
Vrsta:	T. viscivorus
Dvočlensko ime
Turdus viscivorus Linnaeus, 1758
Območje razširjenosti T. viscivorus   Gnezdenje   Stalno   Ne-gnezdenje

Jajca cararja

Ima 1-2 legli na leto, se pravi 3-5 jajc, njeni mladiči pa so gnezdomci. V njeno prehrano sodijo razne žuželke, polži, deževniki in jagodičje, predvsem bela omela (seme postane zatem kaljivo). V Sloveniji gnezdi do 25.000 parov, ki se naselijo v sadovnjakih in gozdovih.

Carar je delna selivka. Seli se samo severnoevropska in baltiška populacija. Ker je manj družabna ptica od ostalih vrst drozgov, se združuje v manjše, razpršene skupine in le redko v večje jate. Na Slovenskem prezimi do 40.000 osebkov (gozdni obronki, travniki in vinogradi).

Na Slovenskem je pogosta celoletna vrsta.

Podvrste

Leta 2024 sprejete podvrste so:^[4][5]

• T. v. viscivorus, Linnaeus, 1758, nominalna podvrsta. Razširjena v Evropi ter zahodni Aziji, vzhodno do zahodne Sibirije in jugovzhodno do severnega Irana.
• T. v. bonapartei, Cabanis, 1860. Razširjena v Srednji Aziji, proti jugu do severnega Pakistana, severozahodne Indije in zahodnega Nepala.
• T. v. deichleri, Erlanger, 1897. Razširjena v severozahodni Afriki, na Korziki in Sardiniji.