Drevo

From Wikipedia, the free encyclopedia

Drevo

Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom. Na spodnji strani debla so korenine, zgoraj pa veje, ki tvorijo krošnjo. Običajno so to dolgo živeče in robustne rastline, prilagojene na velika nihanja življenjskih pogojev, kakršno je menjavanje letnih časov v območjih z zmernim podnebjem.[1]

Thumb
Drevo (Jesen)

Drevesa pogosto rastejo v sestojih in predstavljajo življenjsko okolje za številne druge organizme. Največjim takim sestojem pravimo gozd, ki je eden najznačilnejših kopenskih ekosistemov na Zemlji. Gozdovi pokrivajo približno četrtino kopnega in vsebujejo ocenjeno 90 % vse svetovne biomase.[1]

Zgradba dreves

Thumb
Drevo

Drevo ima vse običajne rastlinske dele, značilne za višje rastline - korenine, steblo in liste.

Korenine

Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste.

Deblo

Glavni članek: Deblo.

Pri drevesnih vrstah je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja les, ki je obdan s skorjo. Rastline z olesenelim steblom so drevesa in grmi. Razlika med njimi je posledica različnega razvoja stranskih poganjkov (popki). Pri grmih se pospešeno razvijajo poganjki na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa je razvoj pospešen na vrhu poganjkov.

Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin.

List

Glavni članek: Rastlinski list.

Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Iglice so posebej prilagojeni listi.

Pomembnost dreves

Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 in 800.000 listov s skupno površino 1600 , ki zasenči 160 m²]] tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m³ zraka. Vsebuje 15 m³ lesa, ki posušen tehta 12 ton.

Glavni rodovi dreves

Magnoliophyta (kritosemenke)

Dicotyledones (Magnoliopsida - dvokaličnice)

  • Altingiaceae
    Thumb
    Anacardium occidentale (mahagonovec)
    • Liquidambar vrste (ambrovec)
  • družina Anacardiaceae (rujevke)
  • družina Annonaceae (anonovke)
  • Apocynaceae (pasjestrupovke)
  • družina Aquifoliaceae (bodikovke)
    • rod Ilex (bodika)
  • družina Araliaceae (bršljanovke)
    • Kalopanax, Kalopanax pictus (risani kalopanaks)
  • družina Betulaceae (brezovke)
  • družina Bignoniaceae (trobentovci)
    • rod Catalpa (cigarar)
  • družina Cactaceae (kaktovke)
  • družina Cannabaceae (konopljevke)
    • rod Celtis (koprivovec)
  • družina Cornaceae (drenovke)
  • družina Dipterocarpaceae (dipterokarpovke)
    • rod Dipterocarpus (dipterokarp)
    • rod Sal (šoreja)
  • družina Ebenaceae (ebenovke)
  • družina Ericaceae (vresovke)
  • družina Eucommiaceae (evkomijevke)
    • Eucommia, Eucommia ulmoides (evkomija)
  • družina Fabaceae (metuljnice)
    • rod Acacia (akacija)
    • Gleditsia triacanthos (gledičevka)
    • Robinia pseudoacacia (robinija)
    • rod Laburnum (nagnoj)
    • Caesalpinia echinata (pražiljka ali brazilski les)
  • družina Fagaceae (bukovke)
    • rod Castanea (kostanj)
      Thumb
      Castanea sativa (pravi kostanj)
    • rod Fagus (bukev)
    • rod Nothofagus (bukovec)
    • Lithocarpus densiflorus
    • rod Quercus (hrast)
  • družina Fouquieriaceae
    • Fouquieria columnaris
  • družina Hamamelidaceae (nepozebnikovke)
    • Parrotia persica
  • družina Juglandaceae (orehovke)
    • Juglans (oreh)
    • Carya (hikorija)
    • Pterocarya (krilati oreškar)
  • družina Lauraceae (lovorovke)
  • družina Lecythidaceae
  • družina Lythraceae
    • rod Lagerstroemia
  • družina Magnoliaceae (magnolijevke)
    • rod Liriodendron (tulipanovec)
    • rod Magnolia (magnolija)
  • družina Malvaceae (vključno z Tiliaceae (lipovke) in Bombacaceae)
  • družina Meliaceae (melijevke)
    • Azadirachta indica (neem ali azadirahta)
    • rod Melia (melija)
    • rod Khaya (kaja)
    • rod Swietenia (svitenija)
  • družina Moraceae (murvovke)
    • rod Ficus (smokvovec)
      Thumb
      Ficus carica (navadni smokvovec)
    • rod Morus (murva)
  • družina Myristicaceae
    • rod Mysristica (muškatovec)
  • družina Myrtaceae (mirtovke)
  • družina Nyssaceae (včasih vključene v Cornaceae (drenovke))
    • rod Nyssa
    • Davidia involucrata (davidija)
  • družina Oleaceae (oljkovke)
  • družina Paulowniaceae
  • družina Platanaceae (platanovke)
    • rod Platanus (platana)
  • družina Rhizophoraceae
    • rod Rhizophora
  • družina Rosaceae (rožnice)
  • družina Rubiaceae (broščevke)
  • družina Rutaceae (rutičevke)
    • rod Citrus
    • rodPhellodendron (plutovec)
    • rod Tetradium
  • družina Salicaceae (vrbovke)
  • Sapindaceae (vključno z Aceraceae (javorovke), Hippocastanaceae (divjekostanjevke) )
  • družina Sapotaceae (sapotovke)
    • Argania spinosa (arganovo drevo)
    • rod Palaquium
    • Sideroxylon grandiflorum, prej Calvaria major
  • družina Simaroubaceae (jesenovčevke)
    • rod Ailanthus (jesenovec, pajesen)
  • družina Theaceae (čajevke)
    • rod Gordonia
    • rod Stewartia
  • družina Thymelaeaceae (volčinovke)
    • rod Gonystylus
  • družina Ulmaceae (brestovke)
    • rod Ulmus (brest)
    • rod Zelkova (zelkova)
  • družina Verbenaceae (sporiševke)

Monocotyledones (Liliopsida - enokaličnice)

Thumb
Cocos nucifera (kokosova palma)
  • Agavaceae (agavovke)
  • družina Arecaceae (palmovke)
  • družina Poaceae (trave)
    • poddružina Bambusoideae

Opomba: bananovec spominja na katero od palm, vendar ni drevo, saj steblo ne oleseni.

Pinophyta (iglavci - mehkolesna drevesa)

  • družina Araucariaceae (aravkarijevke)
    Thumb
    Juniperus chinensis (kitajski brin)
    • rod Araucaria (aravkarija)
    • rod Agathis
    • Wollemia nobilis (volemija)
  • družina Cupressaceae (cipresovke)
    • rod Cupressus (cipresa)
    • rod Chamaecyparis (pacipresa)
    • rod Juniperus (brin)
    • Fitzroya cupressoides
    • rod Sequoia (sekvoja)
    • rod Sequoiadendron (mamutovec)
      Thumb
      Sequoiadendron giganteum (mamutovec)
    • rod Metasequoia (metasekvoja)
    • rod Thuja (klek)
    • Taxodium (močvirska cipresa)
    • rod Cryptomeria (kriptomerija)
  • družina Pinaceae (borovke)
    • rod Pinus (bor)
    • rod Picea (smreka)
    • rod Larix (macesen)
    • rod Pseudotsuga (duglazija)
    • rod Abies (jelka)
    • rod Cedrus (cedra)
  • družina Podocarpaceae (podokarpovke)
    • Afrocarpus falcatus
      Thumb
      Picea abies (navadna smreka)
    • Podocarpus totara
    • Prumnopitys ferruginea
    • Dacrycarpus dacrydioides
    • Dacrydium cupressinum
  • družina Sciadopityaceae
    • rod Sciadopitys
  • družina Taxaceae (tisovke)
  • družina Cephalotaxaceae
    • rod Cephalotaxus

Ginkgophyta (ginkovci)

  • družina Ginkgoaceae (ginkovke)

Cycadophyta (sagovci)

Thumb
Cyathea medullaris
  • družina Cycadaceae (sagovke)
    • Cycas angulata
  • družina Zamiaceae
    • Lepidozamia hopei

Gnetophyta (gnetovci)

  • družina Ephedraceae ()
    • rod Ephedra ()
  • družina Gnetaceae (gnetovke)
    • rod Gnetum ()
  • družina Welwitschiaceae (velbičevke)

Pterophyta (praproti)

  • družini Cyatheaceae (drevesne praproti) in Dicksoniaceae
    • drevesne praproti, Cyathea, Alsophila, Dicksonia (ni monofiletska skupina)

Drevesa fosili

  • Wattieza, najstarejša znana drevesa

Sklici in opombe

Glej tudi

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.