Edward Braddock

Edward Braddock, britanski general, * januar 1695, Perthshire, Škotska, † 13. julij 1755, Great Meadows, Ohio.

Edward Braddock
Rojstvo	januar 1695[1][2][…] Perthshire[d]
Smrt	13. julij 1755({{padleft:1755|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[3][4][5] (60 let) Pensilvanija
Pripadnost	Združeno kraljestvo
Rod/služba	Britanska kopenska vojska
Aktivna leta	1710 - 1755
Čin	General
Oboroženi konflikti	Avstrijska nasledstvena vojna Francoska in indijanska vojna

Braddock je bil vrhovni poveljnik britanskih oboroženih sil v Severni Ameriki med francosko in indijansko vojno; med slednjo je tudi padel v boju.

Življenjepis

Leta 1710 je postal častnik v Coldstream Guards.^[6]

Pozneje je služboval na Avstrijskem Nizozemskem v času avstrijske nasledstvene vojne. Leta 1753 je postal poveljnik 14. (buckinghamshireskega), last valižanskega princa, pehotnega polka (14th (Buckinghamshire) Prince of Wales Own Regiment of foot) (današnji West Yorkshire Regiment),^[6] in naslednje leto je bil povišan v generalmajorja.^[6]

20. februarja 1755 je prišel v kolonijo Virginijo z dvema polkoma britanske redne kopenske vojske, da bi sodelovali v bojih proti Francozom in Indijancem. Po več mesecih priprav je vodil t. i. Braddockovo ekspedicijo proti Fort Duquesne, ki se je nahajal ob reki Ohio; v tej ekspediciji je prostovoljno sodeloval tudi George Washington.^[7] Ob prečkanju reke Monongahela 9. julija 1755 je izbruhnil spopad s francosko-indijansko enoto, v katerem je bil smrtno ranjen tudi Braddock.^[6] Umrl je štiri dni pozneje, 13. julija 1755.