Forcalquier

Forcalquier (okcitansko Forcauquier/Forcaucuié) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-de-Haute-Provence. Leta 1999 je naselje imelo 4.302 prebivalca.

Forcalquier
Občina
Lega
Francija Provansa-Alpe-Azurna obala
43°57′33″N 5°46′47″E
Država	Francija
Regija	Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma	Alpes-de-Haute-Provence
Okrožje	Forcalquier
Kanton	Forcalquier
Interkomunaliteta	Skupnost občin Pays de Forcalquier et Montagne de Lure
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Christophe Castaner
Površina 1	42,76 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2022)[1]	5.142
• Gostota	120 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	04088 /04300
Nadmorska višina	397–904 m (povp. 550 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

Forcalquier se nahaja med Lursko goro in masivom Luberon, približno 50 km jugozahodno od središča departmaja Digne-les-Bains.

Administracija

Lega okrožja v regiji

Forcalquier je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Dauphin, Limans, Mane, Niozelles, Pierrerue, Saint-Maime, Saint-Michel-l'Observatoire, Sigonce in Villeneuve z 12.007 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovega vključeni še kantoni Banon, Manosque-Jugovzhod/Jugozahod/Sever, La Motte-du-Caire, Noyers-sur-Jabron, Peyruis, Reillanne, Saint-Étienne-les-Orgues, Sisteron, Turriers in Volonne s 75.739 prebivalci.

Zgodovina

Latinsko ime Furnus calcarius izhaja od apnenih peči, uporabljenih v rimskem času. Konec 11. stoletja so provanški grofje kraj povzdignili na raven grofije, ki je skozi 12. stoletje ostala neodvisna država. V tem času je bil Forcalquier glavno mesto Visoke Provanse, h kateri so spadali še kraji Manosque, Sisteron, Gap in Embrun. Forcalquier je tedaj koval svoj lastni denar, njegova cerkev je bila povzdignjena v status konkatedrale. Lokalni grofje so po moči lahko kljubovali provanškim grofom in bili z njimi v rivalstvu vse do leta 1195 in poroke grofice Gersende de Sabran z grofom Provanse Alfonzom II. Njun sin Ramon Bérenger IV. je nasledil obe grofiji.

Zanimivosti

Kapela Notre-Dame-de-Provence

• konkatedrala Notre-Dame-du-Bourget iz obdobja 13. do 17. stoletja, drugi sedež škofov Sisterona, francoski zgodovinski spomenik,
• frančiškanski samostan les Couvent des Cordeliers iz 13. stoletja, ukinjen med francosko revolucijo; od njega so ostala zgolj vrata Port de Cordeliers,
• citadella s kapelo Notre-Dame-de-Provence,
• občinski muzej z zbirko iz prazgodvinskega in galo-romanskega obdobja.

Pobratena mesta

• Guastalla (Emilija - Romanja, Italija)