Huesca
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Huesca (španska izgovarjava: [ˈweska], aragonsko Uesca) je mesto v severovzhodni Španiji v avtonomni skupnosti Aragoniji. Mesto je hkrati glavno mesto španske province z enakim imenom in okraja (špansko comarca) Hoya de Huesca. Leta 2024 je imela 54.704 prebivalcev, kar je skoraj četrtina prebivalstva province. Mesto je eno od najmanjših prestolnic provinc v Španiji.
.svg)
Glavni mestni praznik je Festival svetega Lovrenca (špansko Fiestas de San Lorenzo) od 9. do 15. avgusta.[2]
Remove ads
Zgodovina
Huesca je bila ustanovljena v predrimskem obdobju. V starodavnem iberskem jeziku se je imenovala Bolskan. V rimskem obdobju se je imenovala Osca in je bila upravno središče Vescetanija na severu Tarakonske Hispanije na cesti od Tarracoma (sedanja Tarragona) in Ilerda (modern Lleida) proti Caesaraugusti (sedanja Zaragoza).[3] Bila je kolonija pod oblastjo Kvinta Sertorija, ki je imel v mestu svojo bazo. Mesto je kovalo svoj denar in imelo prestižno šolo, ki jo je ustanovil Setrtorij za šolanje mladih Ibercev po latinskih in rimskih običajih. Osca se je po Strabonovih zapisih po Sertorijevi smrti preimenovala v Ileoscan (grško Ἰλεόσκαν).[4] Zgleda, da so bili v njeni okolici rudniki srebra.[5]
Enrique Flórez,[6] španski zgodovinar iz 18. stoletja, je zapisal, da ogromne količine srebra, ki so ga antični pisci omenjali kot argentum Oscense in signatum Oscense, ni moglo dobaviti samo eno mesto. K temu dodaja, da je po njegovem mnenju izraz "Oscense" pomenil "španski" in je popačenka izraza "eus-cara",[7] ki je baskovsko ime baskovskega jezika. Romanizirano mesto je z odlokom cesarja Avgusta leta 30 pr. n. št. postalo municipij.
V poznem 8. stoletju so mesto osvojili Arabci in ga preimenovali v Vašaka (arabsko وشقة). Spadalo je v Gornjo marko Kordovskega emirata. Mestu je vladal lokalni guverner, ki ga je imenoval kordovski emir. V mestu so se stalno dogajali politični nemiri, upori in umori v rivalskih klanih Banu Qasi, Banu Amrus in Banu al-Tawil, pa tudi v pamplonski dinastiji Arista. Njihov cilj je bil priti na oblast in doseči avtonomijo in neodvisnost od emirata. Sredi 10. stoletja je na oblast prišel klan Banu Tudžibi, ki je Gornji marki vladal iz Zaragoze. Leta 1018 se je Vašaka uspešno odcepila od razpadajočega emirata in postala del Taife Zaragoza. Leta 1094 je Sančo Ramirez v njeni bližini zgradil grad Montearagón z namenom, da bi jo osvojil. Med pregledom oblegovalne vojske ga je pod obzidjem Vašake smrtno ranila puščica oblegancev. Mesto je dve leti kasneje osvojil njegov sin Peter I. Aragonski.
Leta 1354 je kralj Peter IV. Aragonski ustanovil Univerzo Huesce, ki je sprva imela samo teološko fakulteto. Šola se je kasneje razširila in začela na koncu 16. stoletja propadati zaradi ustanovitve Univerze Zaragoze.[8] Leta 1845 so univerzo razpustili.[9]
Med špansko državljansko vojno (1936-1939) je bika hueška fronta prizorišče nekaj najbolj krvavih bitk med republikanci in Frankovo armado. Mesto so oblegali republikanci, med katerimi je bil tudi George Orwell, vendar ga niso uspeli osvojiti.
Remove ads
Geografija
Huesca leži na planoti v severni avtonomni skupnosti Aragoniji, z nadmorsko višino 488 m. V bližini mesta leži gorovje Sierra de Guara, ki doseže 2077 m. Geografske koordinate mesta so: 42° 08´ S, 0° 24´ Z.
Njeno občinsko območje meri 161,02 km2 in meji na občine Almudévar, Vicién, Monflorite-Lascasas Tierz, Quicena, Loporzano, Nueno, Igriés, Banastás, Chimillas, Alerre, Barbués in Albero Bajo.
Mesto leži 71 kilometrov od Zaragoze, 160 kilometrov od Pamplone, 118 kilometrov od Lleide, 380 kilometrov od Madrida in 273 kilometrov od Barcelone.
Huesca ima vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa) s polsušnimi vplivi. Zime so hladne (z običajnimi najvišjimi temperaturami od 8 do 16 °C in najnižjimi temperaturami od -2 do 6 °C), poletja pa vroča, z dnevnimi najvišjimi temperaturami do 35 °C, najbolj deževna letna obdobja pa sta jesen in pomlad. Povprečna količina padavin je 480 mm na leto. Zmrzal je pogost, občasno pade tudi sneženje, s povprečno tremi snežnimi dnevi na leto.[10]
Remove ads
Glavne znamenitosti
Dvojno linijo starodavnih zidov je še vedno mogoče videti v današnji Huesci.
V bližini, na ozemlju Quicene, ležijo ruševine gradu samostana Montearagón.
Stolnica v Huesci (Catedral de la Transfiguración del Señor) v gotskem slogu je okoli leta 1273 zgradil kralj Jakob I. Aragonski na porušenih temeljih mošeje. Dela so se nadaljevala do 15. stoletja in stolnica je danes eden od arhitekturnih biserov severne Španije. Vhod, zgrajen med letoma 1300 in 1313, ima rezbarije, ki prikazujejo apostole. Notranjost vsebuje trojno ladjo in kapele. Vključuje veličasten glavni oltar iz alabastra, izrezljan v obliki križanja, ki ga je med letoma 1520 in 1533 zgradil Damián Forment. Križni hodnik in zvonik sta bila zgrajena v 15. stoletju.
Samostan San Pedro el Viejo, zgrajen med letoma 1100 in 1241, je ena najstarejših romanskih struktur na Iberskem polotoku. Delno je bil obnovljen v 17. stoletju in ohranja križni hodnik iz leta 1140. Cerkev sv. Lovrenca (Iglesia de San Lorenzo), zgrajena v sedemnajstem in osemnajstem stoletju.
V lokalnem območju je še več starih samostanov. V enem od njih, v gradu Montearagón, je v kripti grobnica kralja Alfonza I. Aragonskega.
Muzej Huesce zaseda stavbo, ki je nekoč pripadala stari univerzi. V enem od njegovih trezorjev leži znameniti Zvon Huesce, za katerega pravijo, da je bil zgrajen iz glav upornikov, ki jih je usmrtil aragonski kralj Ramiro II.
Kultura
Huesca avgusta praznuje svoj najpomembnejši letni festival: festival (ali fiesta) San Lorenza (Svetega Lovrenca), domačina iz Huesce, ki je bil mučen leta 268 n. št. Obletnica njegovega mučeništva pade na 10. avgust. Fiesta se začne 9. avgusta in konča 15. Mnogi prebivalci se za čas festivala oblečejo v zeleno in belo. Sv. Lovrenc, rojen v Huesci, je bil diakon v Rimu in mučenik, ki so ga Rimljani po legendi sežgali na rešetki. Rešetka je simbol sv. Lovrenca in jo je mogoče videti na številnih dekorativnih delih v mestu.
Vsako poletje od leta 1973 mesto gosti Mednarodni filmski festival v Huesci, mednarodno srečanje, posvečeno kratkim filmom.[11] Je eden od šestih španskih festivalov, ki se kvalificirajo za nagradi Goya in Oskar.[12]
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads