Jimmy Cliff
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
James Chambers, poklicno znan kot Jimmy Cliff, jamajški ska, rocksteady, reggae in soul glasbenik, * 30. julij 1944, St. James, Jamajka, † 24. november 2025, Kingston.
 | Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
.jpg)
Veljal je za enega najbolj priznanih jamajških glasbenikov, ki ima pomembne zasluge za mednarodno uveljavitev reggaeja. Bil je četrti reggae glasbenik, ki je prejel red za zasluge, najvišje odlikovanje, ki ga jamajška vlada podeljuje za dosežke v umetnosti in znanosti. Je tudi dvakratni prejemnik nagrade grammy.
Cliff je igral v filmu The Harder They Come (1972), prvem pomembnejšem komercialnem filmu iz Jamajke. Glasba za ta film je pripomogla k široki prepoznavnosti reggaeja.[7] Znan je bil po skladbah, kot so Many Rivers to Cross, If I Follow My Mind, »You Can Get It If You Really Want«, The Harder They Come, Reggae Night ter po priredbah pesmi »Wild World« Cata Stevensa in »I Can See Clearly Now« Johnnyja Nasha (iz glasbene podlage za film Ledene steze). Cliff je bil leta 2010 kot šele drugi Jamajčan po Bobu Marleyju sprejet v Hram slavnih rokenrola.
Načrtno in po več poteh si je prizadeval preseči kulturne in rasne meje ter doseči najširše občinstvo. Sklepal je strateške pogodbe z založbami, ki so mu omogočile dostop do pretežno belega britanskega trga,[8] priredil znane pop in rock pesmi, kot je »Wild World« Cata Stevensa ter z njo leta 1970 dosegel osmo mesto na lestvici britanskih singlov,[9] svojo glasbo pa je umestil tudi v priljubljene filme, med njimi uspešnico Cocktail iz leta 1988, v kateri je bila njegova pesem »Shelter of Your Love«.[10] S temi prizadevanji je Cliff dosegel svetovno občinstvo, hkrati pa ostal zvest svojim reggae koreninam, zaradi česar ima pomembne zasluge za popularizacijo reggaeja po vsem svetu.[11][12]
Remove ads
Zgodnje življenje in izobrazba
Jimmy Cliff se je rodil kot James Chambers 30. julija 1944 v Saint Jamesu, v takratni koloniji Jamajka, kot drugi najmlajši od devetih otrok.[13][14][15] Pesmi je začel pisati že v osnovni šoli v St. Jamesu, poslušajoč sosedov zvočni sistem. Ko je bil star 14 let, ga je oče odpeljal v Kingston, kjer je sprejel umetniško ime Jimmy Cliff,[16] »namig na karierne višine, ki jih je nameraval doseči.«[7]
Remove ads
Kariera
1960. in 1970. leta
Cliff je že kot šolar iskal producente in neuspešno poskušal posneti svoje pesmi, poleg tega pa se je udeleževal tekmovanj talentov. Naposled je prepričal Leslieja Konga.[17] Po dveh singlih, ki nista naredila večjega vtisa, se je njegova kariera začela vzpenjati, ko je pri sedemnajstih posnel uspešnico »Hurricane Hattie«.[18] Ploščo je produciral Kong, s katerim je Cliff ostal do njegove smrti leta 1971.[19]
Cliffovi kasnejši hit singli so bili »King of Kings«, »Dearest Beverley«, »Miss Jamaica« in »Pride and Passion«. Leta 1964 je bil izbran za enega od jamajških predstavnikov na svetovni razstavi v New Yorku leta 1964. Istega leta je Cliff nastopil v programu z naslovom This is Ska! ob Princeu Busterju in skupinah Toots and the Maytals ter Byron Lee and the Dragonaires.
Podpisal je pogodbo z založbo Island Records in se preselil v Združeno kraljestvo. [18] Island Records je sprva neuspešno poskušal prodati Cliffa rockovskemu občinstvu. Njegova kariera se je začela konec šestdesetih let prejšnjega stoletja [20] in njegov mednarodni prvenec Hard Road to Travel je izšel leta 1967. Prejel je odlične kritike, na njem je bila tudi »Waterfall«, ki sta jo napisala Alex Spyropoulos in Patrick Campbell-Lyons, Ta je postala uspešnica v Braziliji in zmagala na Mednarodnem festivalu pesmi. [18]
Skladbi »Waterfall« sta sledili »Wonderful World, Beautiful People« leta 1969 in »Vietnam« leta 1970, ki sta bili priljubljeni po večjem delu sveta. Leta 1969 je izdal tudi skladbo »Many Rivers to Cross« o svojih težavah z glasbeno industrijo. Pesem so priredili številni drugi izvajalci, vključno s Cher, UB40 in Johnom Lennonom.[21] Cliff je kot singl izdal tudi priredbo pesmi »Wild World« Cata Stevensa.[22]
Leta 1972 je Cliff igral Vincenta »Ivanhoeja« Martina (znanega tudi kot Rhyging) v klasičnem reggae filmu The Harder They Come režiserja Perryja Henzella. [23] Film pripoveduje zgodbo Martina, obubožanega mladeniča. Po prihodu v Kingston iz države poskuša preživeti v glasbeni industriji, vendar neuspešno. Sčasoma se zateče h kriminalu. Album s filmsko glasbo se je dobro prodajal po vsem svetu in reggae prvič predsmednarodnemu občinstvu.[24] Ko je izšel, je film podrl rekorde prihodka na Jamajki [21] in ostaja eden mednarodno najpomembnejših filmov, ki nastali na Jamajki od osamosvojitve države od Združenega kraljestva. Film je debitiral v londonskem kinu Gaumont v Notting Hillu 1. septembra 1972.[24]
Leta 1976 je Cliff pel v prvi sezoni oddaje Saturday Night Live, 12. epizodi, ki jo je vodil Dick Cavett. Po seriji albumov si je Cliff vzel odmor in odpotoval v Afriko. Jamajški pisatelj Lindsay Barrett, ki je živel v Nigeriji, je imel ključno vlogo pri njegovem prvem potovanju tja.[25] Pod vplivom izkušnje se je spreobrnil v islam in prevzel ime El Hadj Naïm Bachir.[26][27]
1980. in 1990. leta
Cliff se je vrnil h glasbi in več let nastopal na turnejah, nato pa je posnel album s skupino Kool & the Gang. Leta 1983 je izdal veliko uspešnico »Reggae Night«. Leta 1984 je nastopil na festivalu Pinkpop v Landgraafu na Nizozemskem. Med turnejo The River Tour sta Bruce Springsteen in skupina E Street Band v svoj repertoar v živo dodala Cliffovo prej malo znano pesem »Trapped«. Večjo prepoznavnost je dosegla, ko je bila leta 1985 vključena na dobrodelni album We Are the World.[28] Naslednji album, Cliff Hanger (1985), je prejel nagrado grammy za najboljši reggae album. To je bil njegov zadnji večji uspeh v Združenih državah Amerike do leta 1993. Prav tako leta 1985 je Cliff prispeval k »Sun City«, protestni pesmi, ki jo je napisal in skomponiral Steven Van Zandt, posnela pa jo je skupina Artists United Against Apartheid, da bi izrazila nasprotovanje južnoafriški politiki apartheida.[29]
Leta 1985 je Cliff kot spremljevalni vokalist sodeloval na albumu Dirty Work skupine Rolling Stones z naslovom Dirty Work. Nastopal je še v komediji Club Paradise z Robinom Williamsom in Petrom O'Toolom [30] ter prispeval več skladb k glasbeni podlagi, pri čemer je v duetu z Elvisom Costellom zapel v skladbi »Seven Day Weekend«. Cliff je med avgustom in oktobrom 1986 dva meseca kot predskupina gostoval na turneji po Severni Ameriki s Stevom Winwoodom. [31] Njegova skladba »Shelter of Your Love« je bila uporabljena v filmu Cocktail iz leta 1988.[32]
Cliff se je leta 1990 pojavil v filmu Marked for Death, za katerega je s skupino Jimmy Cliff Band izvedel skladbo »John Crow«.[33] Njegov posnetek skladbe »You Can Get It If You Really Want« je Sandinistična narodnoosvobodilna fronta leta 1990 uporabila kot himno kampanje na volitvah v Nikaragvi. [34] Leta 1991 je nastopil na drugem festivalu Rock in Rio na stadionu Estádio do Maracanã v Riu de Janeiru v Braziliji. Še naprej so se njegova dela dobro prodajala na Jamajki in v manjši meri v Združenem kraljestvu ter se leta 1993, na lestvice mainstream pop glasbe v ZDA in drugod pa se je virnil z različico pesmi Johnnyja Nasha »I Can See Clearly Now« na soundtracku za film Ledene steze.[35] Leta 1995 je Cliff v sodelovanju z Lebojem M izdal singel »Hakuna Matata«, skladbo s soundtracka za film Levji kralj.[36]
Od 2000
Leta 2001 je Cliff postal prvi član žirije nagrad Independent Music Awards za podporo neodvisnim izvajalcem.[37] Leta 2002 je izdal album Fantastic Plastic People v Evropi, potem ko je najprej omogočil brezplačne prenose z uporabo programske opreme P2P.[38] Na albumu so sodelovali Joe Strummer, Annie Lennox in Sting, vseboval pa je tudi nove skladbae, ki so spominjale na Cliffove starejše uspešnice. Leta 2004 je Cliff pesmi popolnoma predelal, pri čemer je reggae opustil v korist elektronskega zvoka za vključitev na album Black Magic. Album je vseboval tudi posnetek pesmi »Over the Border« s Strummerjem. Cliff je nastopil na zaključni slovesnosti iger Commonwealtha leta 2002. Leta 2003 je bila pesem »You Can Get It If You Really Want« vključena v soundtrack za film Something's Gotta Give. Julija 2003 je nastopil na festivalu Paléo v Nyonu v Švici. Jamajška vlada pod vodstvom P. J. Pattersona je Cliffa 20. oktobra 2003 počastila z redom za zasluge, četrtim najvišjim državnim odlikovanjem, v znak priznanja za njegov prispevek k jamajškemu filmu in glasbi.[28]
Cliff je nastopil na otvoritveni slovesnosti svetovnega prvenstva v kriketu leta 2007. Tistega leta je britanska konservativna stranka na svoji letnem shodu posvojila pesem »You Can Get It If You Really Want«.[34] Izjavil je, da uporabe ni odobril in da ne podpira ne Camerona, ne kateregakoli drugega politika.[34]
Septembra 2009 je bil Cliff nominiran za sprejem v Hram slavnih rokenrola, po tem, ko je v njegovem imenu vodil kampanjo Američan Charles Earle.[39] Cliff se je na novico odzval z besedami: »To je dobro za Cliffa, dobro za jamajško glasbo in dobro za mojo državo.« 15. decembra 2009 je bil razglašen za sprejetega, 15. marca 2010 pa ga je uvedel Wyclef Jean.[40] Cliff je en od le dveh Jamajčanov v Hramu slavnih, drugi je Bob Marley.[41] Spomladi in poleti 2010 se je odpravil na obsežno turnejo po ZDA in Kanadi.
.jpg)
Cliff se je leta 2011 pojavil v dokumentarcu Reggae Got Soul: The Story of Toots and the Maytals, ki je bil predvajan na BBC.[42][43] Leta 2011 je sodeloval s producentom Timom Armstrongom, glavnim pevcem ameriške punk skupine Rancid, pri EP-ju The Sacred Fire[44] in albumu Rebirth.[45] Rebirth je prejel nagrado grammy za najboljši reggae album[46] in se uvrstil na 12. mesto seznama 50 najboljših albumov leta 2012 revije Rolling Stone.[47]
Njegov zadnji album je bil Refugees, izdan avgusta 2022.[48]
Remove ads
Zasebno življenje
Cliff je bil kratek čas pripadnik rastafarijanskega gibanja, nato pa se je iz krščanstva spreobrnil v islam.[49] V intervjuju leta 2013 je dejal, da ima »univerzalen pogled na življenje« in se ne pridružuje nobenemu določenemu gibanju ali religiji[49][50] ter dodal: »Zdaj verjamem v znanost.«[49] Cliff je bil poročen in je imel več otrok. Iz razmerja z britansko filmsko režiserko Bluette Abrahams je imel hčer Odesso Chambers.[51] V zakonu z Latifo Chambers sta se mu rodila hči Lilty in sin Aken.[28] Leta 1992 je v razmerju s psihologinjo Sônio Gomes postal oče brazilske igralke in pevke Nabiyah Be.[52][53]
Cliffova žena je 24. novembra 2025 sporočila, da je tisto jutro umrl zaradi pljučnice v bolnišnici, v katero je bil sprejet po epileptičnem napadu. Star je bil 81 let.[54][55] Premier Andrew Holness je v javni izjavi po njegovi smrti dejal, da je Cliffova glasba »ljudi dvignila skozi težke čase, navdihnila generacije in pomagala oblikovati globalno spoštovanje, ki ga Jamajka uživa danes«.[41]
Cliff je veljal za enega najbolj slavnih jamajških glasbenikov in mu pripisujejo zasluge za popularizacijo reggaeja na mednarodni ravni.[21][56][57] Na kratko so ga opisali kot tekmeca Boba Marleyja kot najvidnejšega glasbenika v tem žanru.[58] David Katz ga je v članku za The Guardian označil za »potujočega ambasadorja, ki je glasbo in kulturo svojega otoka predstavil občinstvu po vsem svetu«,[21] spletna stran Hrama slavnih rokenrola pa ga je opisala kot »prvega šampiona reggaeja«.[57] Bob Dylan je pesem »Vietnam« označil za najboljšo protestno pesem, kar jih je kdaj slišal.[17] Cliff je bil sedemkrat nominiran za nagrado grammy in jo dvakrat osvojil, obakrat za najboljši reggae album.[41][59] Prejel je tudi jamajški red za zasluge, najvišje državno priznanje za umetnost in znanost.[60]
Pohvaljen je bil tudi za vlogo v filmu The Harder They Come,[59] filmski glasbi pa so pripisali pomembne zasluge za širjenje vpliva reggae glasbe zunaj Jamajke.[41][56][60] To je bil prvi pomembnejši komercialni film, izdan v državi.[58] Podeljevalci grammyjev so v oceni glasbe petdeset let po izidu filma zapisali, da je bil njegov nastop »osupljiv in pristen«, hkrati pa so opomnili, da so bili deli filma zasnovani na dogodkih, ki jim je bil Cliff sam priča.[59] Leta 2020 je bila glasba vključena v Nacionalni register posnetkov ameriške Kongresne knjižnice.[61]
Remove ads
Diskografija
To je seznam Cliffovih glavnih albumov, kompilacij in singlov.[62]
Albumi
Kompilacije in albumi v živo
Singli
Remove ads
Sklici
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads