Kajkavščina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini. Kajkavščina je znotraj hrvaščine najbližji sorodnik slovenskega jezika.
![]() | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Približno 1 300 000 Hrvatov govori kajkavščino na Hrvaškem[navedi vir], njeni govorci pa živijo tudi na Madžarskem, v Sloveniji, Avstriji in Romuniji. Kajkavščina vpliva na južnoslovenska narečja, narečja Slovencev v Zagorju in Prekmurju.
Kajkavci si še danes prizadevajo za razvoj narečja in njegovo poučevanje v šolah.[1][2][3]
Remove ads
Zgodovina

Med hrvaščino in slovenščino so se izoblikovale razlike v srednjem veku, ko so Franki anektirali Slovence. Hrvaška pa je prišla na koncu 11. stoletja pod ogrsko gospostvo. S politično mejo se je zaostrila jezikovna meja, toda kajkavsko narečje je še vedno ostalo bližji sorodnik slovenskega jezika. Jezikovna meja je vplivala tudi na ogrske Slovence, kjer se je razvilo specifično prekmurskoslovensko narečje.
Glavno mesto Hrvaške Zagreb leži v kajkavski regiji. Tukaj je bilo središče hrvaškega bana in zagrebškega nadškofa. Drugo najpomembenjše hrvaško središče je bilo Varaždin, prav tako kajkavsko mesto. Ravno zato, ker je bilo tukaj središče, je bila kajkavščina administrativni in knjižni jezik srednjeveške Hrvaške.[navedi vir]
Najpomembnejši avtor kajkavskega narečja je bil Nikola Krajačević. Njegove knjige so uporabljali tudi Slovenci na Kranjskem in Štajerskem ter ogrski Slovenci. Med drugim so v stari martjanski pesmarici prepisali kajkavske pesmi od Krajačevića. V srednjem veku je do 18. stoletja zagrebški škof vodil slovenske katoliške župnije pri Muri in mnogo slovenskih (prekmurskih) učiteljev in duhovnikov je študiralo v Zagrebu in Varaždinu. V liturgiji so si ogrski Slovenci sposojali kajkavsko narečje, zato je njegov vpliv čutiti tudi v današnji prekmurščini.
V 19. stoletju se je kajkavski jezik postopno umaknil v ozadje. Čeprav je bil Ljudevit Gaj Kajkavec, je hrvaški knjižni jezik približal štokavščini z namenom, da bi med seboj zlil srbski in hrvaški jezik. Druge hrvaške skupine so v 19. stoletju hotele oblikovati takšen knjižni jezik, kjer bi upoštevali tudi kajkavsko in čakavsko govorico. Ignac Kristijanović je v 19. stoletju hotel obnoviti kajkavsko književnost, vendar ni bil uspešen.
V Krapini obratuje Kajkavski radio, v Varaždinu ima mestna televizija kajkavske programe, Radio Zagreb pa ima program Sljeme v kajkavščini. Kajkavski časopisi delujejo v Čakovcu, Varaždinu in Samoboru.
Prvi, ki je izpostavil da so si južnoslovanski jeziki bližnje sorodni, je bil eden največjih slavistov 19. stoletja, Jernej Kopitar.
Hrvaška se je prvotno imenoval le njen severni in osrednji, torej kajkavski del. Međimurski govor kajkavskega narečja hrvaščine je blizu prekmurskemu in prleškemu narečju slovenščine. V preteklosti se je nekaj časa v Prekmurju kot liturgični jezik uporabljala hrvaščina.
Remove ads
Kajkavsko besedišče
Kajkavščina ima arhaične značilnosti, tako ima med drugim koherence z vzhodnimi slovanskimi jeziki. Npr.: kajkavski izraz gda v ruščini je когда, slovensko kdaj, prekmursko gda, kda (v knjižni hrvaščini kada.) Besedi kak, tak sta podobni s slovensko kako, tako, dokler prekmurski kak, tak sta enaki z njima.
Prihodnji čas je v knjižni hrvaščini ter čakavščini ću, ćeš, će, medtem ko je v kajkavščini bum, buš, bu, v slovenščini bom, boš, bo. Prekmurščina se kajkavščini približuje ne le z dvoglasnikom ou, temveč tudi s pogosto uporabljenim u izgovorom (dugi, dužnik).
Arhaični kajkavski elementi so v narečjih okrog Zagreba.
Remove ads
Narečja
- plješiviško v Prigorju
- samoborsko
- zgornjosutlansko
- bednjansko-zagorsko (najbližji sorodnik mu je štajerskoslovensko narečje in v zagorskoslovenskem narečju je tudi bednjansko-zagorski vpliv)
- varaždinsko-ludbreško
- medžimursko (najbližji sorodnik mu je prekmurščina, prleško narečje in vzhodno-štajerskoslovensko narečje)
- podravsko
- severnomoslavinsko
- glogonsko-bilogorsko
- gornjolonjsko
- dolnjolonjsko
- turopoljsko
- vukomeriško-pokupsko
- spodnjosutlansko
- goransko
Viri
- Feletar D., Ledić G., Šir A.: Kajkaviana Croatica (Hrvatska kajkavska riječ). Muzej Međimurja, 37 str., Čakovec 1997.
- Fureš R., Jembrih A. (ured.): Kajkavski u povijesnom i sadašnjem obzorju (zbornik skupova Krapina 2002-2006). Hrvatska udruga Muži zagorskog srca, 587 str. Zabok 2006.
- JAZU / HAZU: Rječnik hrvatskoga kajkavskog književnog jezika (A – P), I – X. Zavod za hrvatski jezik i jezikoslovlje 2500 str, Zagreb 1984-2005.
- Lipljin, T. 2002: Rječnik varaždinskoga kajkavskog govora. Garestin, Varaždin, 1284 str. (2. prošireno izdanje u tisku 2008.)
- Lončarić, M. 1996: Kajkavsko narječje. Školska knjiga, Zagreb, 198 str.
- Magner, F. 1971: Kajkavian Koiné. Symbolae in honorem Georgii Y. Shevelov, München.
- Moguš, M.: A History of the Croatian Language, NZ Globus, Zagreb 1995
- Šojat, A. 1969-1971: Kratki navuk jezičnice horvatske (Jezik stare kajkavske književnosti). Kaj 1969: 3-4, 5, 7-8, 10, 12; Kaj 1970: 2, 3-4, 10; Kaj 1971: 10, 11. Kajkavsko spravišče, Zagreb.
- Sussex, Roland; Cubberly, Paul (2006), The Slavic languages, Cambridge University Press, ISBN 978-0-511-24204-5
Remove ads
Zunanje povezave
- JAVNO: Kajkavski jezik i kultura kroz stoljeća Arhivirano 2018-09-27 na Wayback Machine.
- Krapinsko-zagorska županija – Zagorci žele kajkavski u školama Arhivirano 2013-07-01 na Wayback Machine.
- Kajkavsko narječje o porijeklu kajkavskog narječja[mrtva povezava]
- Kajkavsko narječje morfološke jezične posebnosti Arhivirano 2012-04-17 na Wayback Machine.
- trnac.net (kajkavska stranica)
Sklici
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads