Karlo Rupel

Karlo Rupel, slovenski violinist in glasbeni pedagog, * 5. december 1907, Trst, † 17. september 1968, Ljubljana.

Karlo Rupel
Rojstvo	5. december 1907({{padleft:1907|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) Trst
Smrt	17. september 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (60 let) Ljubljana
Državljanstvo	SFRJ  Svobodno tržaško ozemlje  Kraljevina Italija  Avstro-Ogrska  Italija
Poklic	violinist, urednik

Življenjepis

Violino ga je na šoli Glasbene Matice v Trstu sprva poučeval češki violinist Fran Topič, na šoli Glasbene Matice v Ljubljani pa Karlo Sancin. Nadaljeval je na ljubljanskem konservatoriju pri češkem violinistu Janu Šlaísu. Po zaključenem šolanju v Ljubljani je študij nadaljeval na violinski mojstrski šoli v Písku pri Otakarju Ševčíku, zatem pa še v Parizu pri Jacquesu Thibaltu. Občasno je v Zagrebu obiskoval tudi privatne ure pri češkem violinistu Václavu Humlu.

Koncertiral je v Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Turčiji, na Kitajskem, v Severni Koreji in drugod. Igral je v klavirskem triju z B. Leskovicem in M. Lipovškom (1933-1934) bil med ustanovitelji Ljubljanske filharmonije (1934) /danes Slovenska filharmonija/. Ustanovil in vodil je tudi ansambel Slovenski solisti (1957-1965) in zapustil nekaj zvočnih posnetkov. Dolga leta je poučeval na Akademiji za glasbo, kateri je bil tudi rektor.

Kot pedagog je vzgojil pomembne violiniste. Njegovi učenci so bili: Dejan Bravničar, Francka Ornik Rojc, Jani Golob, Mirko Petrač in Ciril Veronek.

Napisal je metodično razpravo s področja violinske igre Tehnika loka (1949) in uredil več zbirk skladb za šolske namene: Mladinske skladbe za violino in klavir (1953), Slovenske mladinske za violino in klavir (1953), Mladi violinist (1958)^[1]