Kromit

Kromit je železov kromov oksid FeCr₂O₄, ki spada v spinelno skupino oksidnih mineralov. Železo je lahko delno zamenjano z magnezijem.

Kromit
Kromit
Splošno
Kategorija	IV. razred – Oksidi
Kemijska formula	Železov kromov oksid Fe2+Cr2O4
Strunzova klasifikacija	4.BB.05 (8.izdaja: IV/B.03-20)
Klasifikacija DANA	07.02.03.03
Kristalna simetrija	Heksaoktaeder 4/m 3 2/m, prostorska skupina F d3m
Osnovna celica	a = 8,36 Å, Z = 8
Lastnosti
Molekulska masa	223,84 g/mol
Barva	Na tankih robovih v presevani svetlobi črna do rjavkasto črna
Kristalni habit	Masiven do zrnat, redko tudi oktaedričen
Kristalni sistem	Kubični
Razkolnost	Brez razkolnosti, deljenje se lahko razvije po {111}
Lom	Školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	5,5
Sijaj	Kovinski
Barva črte	Temno rjava
Prozornost	Prosojen do neprozoren
Gostota	4,5 – 5,09 g/cm3, povprečno = 4,79 g/cm3
Optične lastnosti	Izotropen
Lomni količnik	n = 2,08 – 2,16
Pleohroizem	Brez
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Magnetizem	Šibko magneten
Sklici	[1][2][3][4]
Glavne vrste
Leopardova ruda	Svetla kamnina s črnimi kristali kromita z vzorcem leopardovega krzna

Z zamenjavo kroma z aluminijem nastane mineral hercinit (FeAl₂O₄),^[5] z zamenjavo železa z magnezijem pa mineral magneziokromit (MgCr₂O₄). Z mageneziokromitom^[6] in hercinitom tvori kromit trdne raztopine.

Nastanek imena

Mineral kromit so odkrili leta 1797 v reki Vjazmi na Uralu. Prvi ga je opisal francoski farmacevt in kemik Louis-Nicolas Vauquelin in ga poimenoval po njegovi glavni komponenti kromu.^[2]

Nahajališča

Kromit se nahaja v peridotitu iz Zemljinega plašča. Pojavlja se tudi v slojevitih ultramafičnih intruzivnih kamninah^[7] in metamorfnih kamninah, na primer v nekaterih serpentinitih. Rudni skladi kromita so se razvili kot zgodnji magmatski diferenciati. Običajno ga spremljajo olivin, magnetit, serpentin in korund. Obširen bushveldski vulkanski kompleks v Južni Afriki je veliko slojevito mafično do ultramafično vulkansko telo z nekaj sloji, ki vsebujejo 90% kromita v redki vrsti kamnine kromititu.^[8] Velike količine kromita vsebuje tudi vulkanski kompleks Stillwater v Montani (ZDA).^[2]

Uporaba

Mineral kromit je edina kromova ruda, iz katere se pridobivata glavna proizvoda ferokrom in kovinski krom. Postopka za njuno proizvodnjo sta zelo različna. Za proizvodnjo ferokroma se kromitna ruda (FeCr₂O₄) reducira z aluminijem ali silicijem v alumotermični reakciji, za proizvodnjo čistega kroma pa se železo loči od kroma v dvostopenjskem postopku praženja in izluževanja.^[9]

Kromit se zaradi visoke temperaturne obstojnosti uporablja tudi kot ognjeodporen material.^[10]

Pridobivanje

Leta 2002 je bila svetovna proizvodnja kromove rude 14.600.000 ton. Najvejčji proizvajalci so bili Republika Južna Afrika (44%), Indija (18%), Kazahstan (16%), Zimbabve (5%), Finska (4%), Iran (4%) in Brazilija (2%). Druge države so proizvedle ostalih nekaj manj kot 10% svetovne proizvodnje.^[11][12]

Med manjše proizvajalce kromove rude spada Pakistan, kjer se ruda koplje v glavnem iz ultramafičnih kamnin v bazenu Muslim Bagh v Beludžistanu. Večina kromita je metalurške kakovosti s povprečno 40% vsebnostjo kromita in razmerjem Cr:Fe 2,6:1. Obsežni skladi kakovostne kromove rude so tudi v Afganistanu.

Največji porabnik kromove rude je Ljudska republika Kitajska, ki uvaža koncentrate predvsem in Južne Afrike, Pakistana in drugih držav. Koncentrate predeluje v ferokrom, ki je surovina za proizvodnjo nerjavnega jekla in drugih zlitin.

Leta 2010 je vlada Ontaria (Kanada) napovedala, da namerava odpreti velika rudišča kromita Ring of Fire v severnem Ontariu.