Kumen
naselje v Sloveniji From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Kumen je široko razloženo hribovsko naselje samotnih kmetij na Lovrenškem oziroma Dravskem Pohorju v Občini Lovrenc na Pohorju, ki leži jugozahodno od Lovrenca na Pohorju, na nadmorski višini od približno 330 do 1200 metrov. Zaradi izrazitih višinskih razlik sta se med domačini uveljavili poimenovanji Spodnji Kumen in Zgornji Kumen.
Gostejša poselitev je v dolini in na severnih pobočjih nad potokom Radoljna, medtem ko se višje kmetije razprostirajo proti Lamprehtovemu vrhu (1230 m) in Klopnemu vrhu (1340 m). Južno od teh območij se razprostirajo obsežna šotna barja.
To je po površini največje naselje Dravskega Pohorja, s kar 90 % gozdnih površin in le 2,8 % njivskih zemljišč – najmanjšim deležem v celotnem Podravju. Večinoma so to iglasti gozdovi. Ti gozdovi so bili od nekdaj glavni vir dohodka tukajšnjih prebivalcev.
Na zahodu se na višini med 1000 in 1250 metri razteza pohorska planota, kjer se nahajajo povirja številnih potokov. Najlažji dostopi do Kumna vodijo iz Lovrenca mimo Grofa in s Puščave, pa tudi s Činžata.
Ob Radoljni v bližini Lovrenca je bilo po drugi svetovni vojni zgrajenih več novih hiš. Ob potokih so delovale številne žage, ki so danes opuščene. Pri kmetiji Lakošič ob potoku Plesišnica je obratovala zasebna hidrocentrala.
Zaradi svoje lege ima Kumen tudi primerno podlago za zimskoturistično dejavnost. Pri Fišerjevi žagi ob Lamprehtovem potoku je bilo zimskošportno središče, nad Jakopičem pa je delovala 500 metrov dolga smučarska vlečnica do Pernatove ravni.
Remove ads
Zgodovina
Kumen se je v pisnih virih prvič omenjal med letoma 1193 in 1220, natančneje leta 1196, kot posest šentpavelskega samostana na Koroškem.
Večina tukajšnjih gozdov je kasneje prešla v last falske graščine, ki je z njimi upravljala vse do 19. stoletja. Po razpadu fevdalnih struktur so gozdovi prešli v družbeno last, kar je močno vplivalo na nadaljnji gospodarski razvoj kraja.
V drugi polovici 19. stoletja so na Kumnu izvedli obsežne poseke, ki so jih pozneje sistematično pogozdili z iglavci, kar je dalo območju sedanjo gozdno podobo. Gozdarstvo je postalo osrednji gospodarski steber domačinov.
V času druge svetovne vojne je imelo območje Kumna tudi pomembno vlgogo v partizanstvu. Tik pod cesto proti Pesku je med letoma 1944 in 1945 delovala partizanska bolnišnica Košuta, ena največjih na Pohorju. Septembra 1941 je pohorska četa dvakrat izpraznila in odpeljala material iz zaplenjene lovske koče na Klopnem vrhu, ki so jo okupatorji uporabljali za svoje potrebe.
Remove ads
Prebivalstvo 1869-2025
/- ni podatka
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kumen.
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads