Lunin mrk

Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini. Ko se to zgodi, se svetloba od Lune ne more odbijati, saj je v senci Zemlje. Sicer polna luna postane temna, del Sončeve svetlobe pa zaradi loma le-te v Zemljini atmosferi Luno vseeno doseže. Večina modre svetlobe se zaradi kisika in ozona v ozračju razprši in ostanejo v glavnem odtenki rdeče barve v katerih posledično sveti Luna. Pri tem je odtenek barve Lune odvisen od trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca ter razdalje med Zemljo in Luno. Do delnega ali polsenčnega Luninega mrka pride, ko Luna zaide v Zemljino polsenco in se sence sploh ne dotakne. Sij Lune se le malo zmanjša in zato mrka neizkušen opazovalec sploh ne more opaziti.

Lunin mrk 28. oktobra 2004

Popolni Lunin mrk 3. marca 2007.

Lunin mrk se večinoma pojavi dvakrat letno.

Za seznam luninih mrkov glej § Pretekli in prihodnji lunini mrki.

Stiki

Zemljino senco se lahko predstavlja kot dva koncentrična kroga. Kot kaže diagram, je vrsta luninega mrka definirana s potjo, ki jo opravi Luna skozi Zemljino senco. Če Luna prečka zunanji krog, a ne doseže notranjega kroga, je mrk polsenčni. Če notranji krog preči le del Lune, je mrk delni. Če gre skozi notranji krog cela Luna, je mrk popolni.

Stične točke glede na Zemljino senco in polsenco. Luna je tukaj blizu padnega vozla

Časi popolnih luninih mrkov so določeni s stiki:^[1]

P1 (prvi stik): Začetek polsenčnega mrka. Zemljina polsenca se dotakne Luninega zunanjega roba.

U1 (drugi stik): Začetek delnega mrka. Zemljina senca se dotakne Luninega zunanjega roba.

U2 (tretji stik): Začetek popolnega mrka. Lunina površina je cela znotraj Zemljine sence.

Maksimum mrka: Vrhunec popolnega mrka. Luna je najbližje središču Zemljine sence.

U3 (četrti stik): Konec popolnega mrka. Lunin zunanji rob zapusti Zemljino senco.

U4 (peti stik): Konec delnega mrka. Zemljina senca zapusti Lunino površino.

P4 (šesti stik): Konec polsenčnega mrka. Zemljina polsenca se preneha dotikati Lune.

Danjonova lestvica

Sledečo lestvico (Danjonovo lestvico) je predlagal André Danjon za ocenjevanje skupne temine luninih mrkov:^[2]

L = 0: Zelo temen mrk. Luna skoraj nevidna, še posebej na vrhuncu popolnosti.

L = 1: Temen mrk, rjavkasta ali siva luna. Detajli se razločijo le stežka.

L = 2: Temno rdeč ali rjavkast mrk. Zelo temna središča senca, zunanji rob sence je dokaj svetel.

L = 3: Opečnato rdeč mrk. Senca ima običajno svetel ali rumen rob.

L = 4: Zelo svetel bakrenast mrk. Senca je modrikasta in ima zelo svetel rob.

Pojavljanje

Fotografija prikazuje lunin mrk avgusta 2017, ki je bil viden iz sedeža ESO.^[3]

Kolaž prikazuje faze luninega mrka.

Glej tudi: Saroški cikel in Cikel mrkov

Na leto se zgodita najmanj dva in največ pet luninih mrkov. Popolni mrki so nekoliko redkejši. Če sta znana datum in čas mrka, se lahko napove sledeče mrke z uporabo ciklov mrkov, kot je recimo saroški cikel.

Pretekli in prihodnji Lunini mrki

Glavni članek: Seznam luninih mrkov v 21. stoletju.

Več informacij: Seznami luninih mrkov

Mrki se zgodijo le v obdobju mrkov, ko se Sonce giblje blizu vozlov lunine tirnice.

Lunini mrki 2006–2009
Padni vozel					Dvižni vozel
Saros # fotografija	Datum	Vrsta	Gama		Saros # fotografija	Datum	Vrsta	Gama
113 Slika:Penumbral lunar eclipse 2006 March 14 Warrenton VA.jpg	14. mar 2006	polsenčni	1,0211		118	7. sep 2006	delni	-0,9262
123	3. mar 2007	popolni	0,3175		128	28. avg 2007	popolni	-0,2146
133	21. feb 2008	popolni	-0,3992		138	16. avg 2008	delni	0,5646
143	9. feb 2009	polsenčni	-1,0640		148	6. avg 2009	polsenčni	1,3572
Prejšnje obdobje	24. apr 2005				Prejšnje obdobje	17. okt 2005
Naslednje obdobje	31. dec 2009				Naslednje obdobje	7. jul 2009

Lunini mrki 2009–2013
Dvižni vozel					Padni vozel
Saros # Fotografija	Datum	Vrsta	Gama		Saros # Fotografija	Datum	Vrsta	Gama
110	7. 7. 2009	polsenčni	-1,4916		115	31. 12. 2009	delni	0,9766
120	26. 6. 2010	delni	-0,7091		125	21. 12. 2010	popolni	0,3214
130	15. 6. 2011	popolni	0,0897		135	10. 12. 2011	popolni	-0,3882
140	4. 6. 2012	delni	0,8248		145	28. 11. 2012	polsenčni	-1,0869
150	25. 5. 2013	polsenčni	1,5351
Prejšnje obdobje	6. 8. 2009				Prejšnje obdobje	9. 2. 2009
Naslednje obdobje	25. 4. 2013				Naslednje obdobje	18. 10. 2013

Lunini mrki 2013–2016
Dvižni vozel					Padni vozel
Saros	Datum	Vrsta	Gama		Saros	Datum	Vrsta	Gama
112	15. 4. 2013	Delni	-1,0121		117	18. 10. 2013	Polsenčni	1,1508
122	15. 4. 2014	Popolni	-0,3017		127	8. 10. 2014	Popolni	0,3827
132	4. 4. 2015	Popolni	0,4460		137	28. 9. 2015	Popolni	-0,3296
142	23. 3. 2016	Polsenčni	1,1592		147	16. 9. 2016	Polsenčni	-1,0549
Prejšnje obdobje	25. 5. 2013				Prejšnje obdobje	28. 11. 2012
Naslednje obdobje	11. 2. 2017				Naslednje obdobje	18. 8. 2016

Lunini mrki 2016–2020
Padni vozel					Dvižni vozel
Saros	Datum	Prikaz	Gama		Saros	Datum	Prikaz	Gama
109	18. avg 2016	Polsenčni	1,5641		114	11. feb 2017	Polsenčni	-1,0255
119	7. avg 2017	Delni	0,8669		124	31. januarja 2018	Popolni	-0.3014
129	27. jul 2018	Popolni	0,1168		134	21. jan 2019	Popolni	0,3684
139	16. jul 2019	Delni	-0,6430		144	10. jan 2020	Polsenčni	1,2406
149	5. julij 2020	Polsenčni	-1,3639
Zadnja serija	16. sep 2016				Zadnja serija	23. mar 2016
Naslednja serija	5. jun 2020				Naslednja serija	30. nov 2020

Lunini mrki 2020-2023
Padni vozel					Dvižni vozel
Saros	Datum	Prikaz	Gama		Saros	Datum	Prikaz	Gama
111	5. jun 2020	Polsenčni	1,24063		116	30. nov 2020	Polsenčni	-1,13094
121	26. maj 2021	Popolni	0,47741		126	19. nov 2021	Delni	-0,45525
131	16. maj 2022	Popolni	-0,25324		136	8. nov 2022	Popolni	0,25703
141	5. maj 2023	Polsenčni	-1,03495		146	28. okt 2023	Delni	0,94716
Zadnja serija	10. jan 2020				Zadnja serija	5. jul 2020
Naslednja serija	18. sep 2024				Naslednja serija	25. mar 2024

Glej tudi

• seznami luninih mrkov in seznam luninih mrkov v 21. stoletju
• Lunina iluzija
• Lunina tirnica
• Sončev mrk