Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku. Je tipičen bazotvoren oksid. Uporablja se ga da kot sredstvo za nevtralizacijo želodčne kisline (antacid) in v nekaterih industrijskih procesih predvsem kot žarovzdržen material za orodje, saj je temperaturno zelo odporen (tališče ima pri 2800 stopinjah celzija).
Podatki na hitro Imena, Identifikatorji ...
Magnezijev oksid
 |
 |
Imena |
IUPAC ime
magnezijev oksid |
Druga imena
|
Identifikatorji |
|
|
ChEMBL |
|
ECHA InfoCard |
100.013.793 |
EC število |
|
Število E |
E530 (sredstva za uravnavanje Ph, ...) |
|
|
RTECS število |
|
UNII |
|
|
|
Lastnosti |
|
MgO |
Molska masa |
40,3044 g/mol |
Videz |
bel prašek |
Vonj |
brez vonja |
Gostota |
3,58 g/cm³ |
Tališče |
2.852 °C (5.166 °F; 3.125 K) |
Vrelišče |
3.600 °C (6.510 °F; 3.870 K) |
|
0.0086 g/100 mL (30 °C) |
Topnost |
topen v kislini in amonijaku netopen v alkoholu |
Kislost (pKa) |
10,3 |
Prepovedani pas |
7,8 eV[1] |
Toplotna prevodnost |
45–60 W·m−1·K−1[2] |
Lomni količnik (nD) |
1,736 |
Struktura |
Kristalna struktura |
halit (kubična), cF8 |
Prostorska skupina |
Fm3m, No. 225 |
Koordinacijska geometrija |
oktaedrična (Mg2+); oktaedrična (O2–) |
Termokemija |
Standardna molarna entropija So298 |
27 J·mol−1·K−1[3] |
|
−602 kJ·mol−1[3] |
Sorodne snovi |
Drugi anioni |
magnezijev sulfid |
Drugi kationi |
berilijev oksid kalcijev oksid stroncijev oksid barijev oksid |
Sorodne snovi |
magnezijev hidroksid magnezijev nitrid |
Nevarnosti |
Glavne nevarnosti |
Metal fume fever, Irritant |
Varnostni list |
ICSC 0504 |
R-stavki (zastarelo) |
R36, R37, R38 |
NFPA 704 (diamant ognja) |
|
Plamenišče |
Non-flammable |
NIOSH (ZDA varnostne meje): |
PEL (Dopustno) |
TWA 15 mg/m3 (fume)[4] |
REL (Priporočeno) |
None designated[4] |
IDLH (Takojšnja nevarnost) |
750 mg/m3 (fume)[4] |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). |
Sklici infopolja |
|
|
Zapri