Mozilla Firefox

spletni brskalnik From Wikipedia, the free encyclopedia

Mozilla Firefox
Remove ads

Mozilla Firefox ali samo Firefox je brezplačen, odprtokoden grafični spletni brskalnik, ki je na razpolago tako za namizne računalnike kot za mobilne naprave in preveden v več svetovnih jezikov, tudi v slovenščino. Razvija ga Mozilla Foundation s svojo podružnico Mozilla Corporation in prostovoljci.[1] Firefox, prej imenovan Phoenix ali Firebird, je nastal kot samostojna komponenta zbirke Mozilla Suite; ta je nastala na osnovi Netscape Communicatorja.

Podatki na hitro Razvijalec, Stabilna izdaja ...

Firefox je takoj postal zelo priljubljen ter je zaradi večje hitrosti, varnosti in prilagodljivosti z dodatki hitro izpodrinil takrat dominantni brskalnik Internet Explorer 6. Vrh priljubljenosti je dosegel konec leta 2009 z različico 3.5,[2] nakar je uporaba upadla zaradi konkurence Google Chrome. Trenutno je Firefox tako v svetu kot v Sloveniji drugi najbolj uporabljan spletni brskalnik.[3][4]

Remove ads

Zgodovina

Firefox se je začel kot Mozillin poskusni projekt, ki so ga začeli Dave Hyatt, Joe Hewitt in Blake Ross v drugi polovici leta 2002. Ker so menili, da razvoj tedanje zbirke Mozilla Application Suite vodi v okoren program, nasičen s funkcijami, so ustvarili samostojen brskalnik, za katerega so nameravali, da bi nadomestil zbirko programov. Projekt je kmalu imel več uporabnikov kot zbirka programov Mozilla, zato se je Mozilla Foundation odločila, da bo zbirko počasi zamenjala s samostojnima programoma Firefox in Thunderbird, razvoj zbirke pa predala novo oblikovani samostojni skupnosti SeaMonkey.[5]

Ime

Mozilla Firefox je v svojih začetkih nekajkrat zamenjal ime. V poskusni različici so ga klicali m/b (mozilla/browser), ko pa so septembra 2002 brskalnik preizkusili, so ga poimenovali Phoenix; ime (feniks) naj bi predstavljalo brskalnik, ki se je rodil iz pepela Netscape Navigatorja. Tako se je imenoval do 14. aprila 2003, ko so morali ime zamenjati zaradi težav z blagovno znamko Phoenix Technologies. Preimenovali so ga v Firebird, kar pa je bilo že uporabljeno kot ime prostega programa za upravljanje baze podatkov. V izogib zmedi je Mozilla Foundation ime brskalnika spremenila v Mozilla Firebird, vendar je skupnost FLOSS zahtevala še eno spremembo. Tako je 9. februarja 2004 Mozilla Firebird postal Mozilla Firefox ali krajše Firefox.

Da bi se zavarovali pred novimi spremembami imena, je Mozilla Foundation decembra 2003 pri Uradu za patente in trgovske znamke Združenih držav (angleško United States Patent and Trademark Office) sprožila postopek za registracijo imena Firefox kot zaščitne znamke.[6]

Remove ads

Značilnosti

Funkcije

Firefox ima vgrajene vse pomembne funkcije brskalnikov: brskanje z zavihki, zaznamke, zasebno brskanje, integrirane spletne iskalnike (privzeto Google), blokiranje pojavnih oken, iskanje po besedilu strani, upravitelja prenosov, zaščito pred okuženimi in prevarantskimi stranmi, preverjanje črkovanja, brskanje z upoštevanjem lokacije ter sistem za preprosto dodajanje uporabnih dodatkov (opisan spodaj). Firefox tudi ponuja nabor orodij za razvijalce, kot so pregledovalnik DOM, konzola za napake in razhroščevalnik. Nedavno je bila v Firefox integrirana aplikacija Pocket za bralne sezname. Firefox Hello je bila vgrajena funkcija za videoklice, dodana v Firefox decembra 2014 kot poskus implementacije tehnologije WebRTC, vendar se med uporabniki ni prijela in je bila leta 2016 odstranjena.

Dodatki

Firefox omogoča dodajanje funkcij z razširitvami tretjih razvijalcev. Razširitve so bile prvotno pisane v XUL in XPCOM, ki pa so jima zaradi načrtovanih sprememb v zgradbi programa (vključno z novo večprocesno arhitekturo s kodnim imenom Electrolysis oz. E10S) Firefoxovi razvijalci ukinili podporo. Firefox je prevzel novi standard, znan kot WebExtensions, ki temelji na osnovi API-jev HTML in JavaScript ter deluje v večprocesni izdaji, vendar ne omogoča tolikšne stopnje dostopa do brskalnika. WebExtensions je bil kot stabilen uveden v Firefox 48 ter je edini podprti standard v različici 57 in novejših.

V Firefox je moč dodati tudi teme, ki spremenijo videz brskalnika. Deli tretjih programov, ki so dodani v Firefox, se imenujejo vtičniki, ki pa so bili nedavno zaradi uporabe zastarele tehnologije in sprememb v zgradbi programa ukinjeni (z izjemo Flash Playerja).

Standardi

Firefox podpira veliko spletnih standardov: HTML (skoraj popolnoma HTML5), XML, XHTML, CSS, ECMAScript (JavaScript), DOM, MathML, DTD, XSL, XPath ter slikovne formate SVG, JPEG, GIF in PNG s podporo prosojnosti. Za izrisovanje uporablja tehnologijo Gecko in Spidermonkey za JavaScript.

Prva različica, ki je opravila preskus skladnosti s standardi Acid2, je bil Firefox 3.0. Mozilla je prvotno zatrjevala, da Firefox ne bo opravil preskusa Acid3, dokler bodo njegov del po njenem zastarele pisave SVG, ker pa so bile te septembra 2011 odstranjene iz preskusa Acid3, so Firefox 4 in novejše različice dosegle rezultat 100/100.[7]

Firefox 38 in novejše različice v Windows Vista/7/8/8.1/10 podpirajo predvajanje videa, zaščitenega s HTML5 Encrypted Media Extensions (EME). Lastniški modul DRM zaradi večje zasebnosti in varnosti teče v ovoju odprte kode, ki mu omejuje dostop do sistema in ga oskrbi z naključnim ID-jem naprave za preprečevanje identificiranja posameznika in sledenja uporabnikom. Različice 38–51 za predvajanje vsebine z EME uporabljajo Adobe Primetime CDM, Firefox 47 in novejši pa vsebujejo Google Widevine CDM. Modula je mogoče onemogočiti na enak način kot vse vtičnike. Od uvedbe podpore EME obstajajo tudi izgradnje brez nje.[8]

Zasebnost

Firefox je zasnovan v skladu z načeli Mozille, ki poudarjajo pomen zasebnosti in odprtosti spleta. Za razliko od večine drugih spletnih brskalnikov je Firefox odprtokoden program, kar pomeni, da je njegova izvorna koda javno dostopna in zagotovo ne vsebuje prikrite vohunske ali neželene programske opreme. Firefox je uvedel veliko možnosti, namenjenih ščitenju zasebnosti uporabnikov, kot so tehnologija Brez sledenja (Do Not Track), vgrajena zaščita pred sledenjem v zasebnem brskanju in gumb za hitro brisanje podatkov brskanja. Mozilla je bila na podlagi anket, izvedenih med preko 100 000 prebivalci ZDA, večkrat prepoznana kot najbolj zaupanja vredno internetno podjetje na področju zasebnosti.[9][10]

Varnost

Z uporabo standardov SSL in TLS Firefox preprečuje komunikacije med strežniki z kriptografijo. Podpira pametne kartice za varnejšo prijavo na strežnike in sistem za sporočanje varnostnih lukenj. Dejstvo, da ima Mozilla Firefox manj varnostnih lukenj kot Internet Explorer, je bilo pogosto navedeno kot razlog za množičen prehod uporabnikov Internet Explorerja k Firefoxu. Firefox uporablja Googlovo storitev Varno brskanje za zaščito pred stranmi z zlonamerno programsko opremo in lažnim predstavljanjem.

Lokalizacija

Firefox je trenutno preveden v 92 svetovnih jezikov[11], tudi v slovenščino. Lokalizacija poleg prevoda vključuje tudi regiji primerne privzete spletne iskalnike, podporo posebnih znakov in druge prilagoditve.

Platforme

Namizna izdaja Firefoxa je uradno na voljo za Windows (10, 11), macOS (10.15 in novejši) in Linux,[12] medtem ko Firefox za Android deluje na napravah Android in Firefox za iOS na Applovih napravah iPad, iPhone in iPod touch. V letih 2013 in 2014 je potekal razvoj izdaje Metro, optimizirane za naprave na dotik z Windows 8, vendar je bil projekt opuščen zaradi pomanjkanja zanimanja in preizkuševalcev[13]. Najdejo pa se tudi neuradne različice, ki podpirajo preostale operacijske sisteme (FreeBSD, OS/2, Solaris, SkyOS).

Remove ads

Izdaje

Nove različice Firefoxa izhajajo po principu "Rapid Release Cycle" vsakih 6 do 8 tednov. [14]

Zgodovina različic

Več informacij Ime, Različica ...
  • Thumb
    Phoenix 0.1
  • Thumb
    Firefox 1.0
  • Thumb
    Firefox 2.0
  • Thumb
    Firefox 3.6
  • Thumb
    Firefox 4
  • Thumb
    Firefox 25 v sistemu Windows 7
  • Thumb
    Firefox 39 v sistemu Windows 8

Razvojni kanali

Poleg uradnih izdaj Firefoxa Mozilla objavlja tudi razvojne različice Firefox Beta in Nightly. Beta različica je za eno različico novejša od uradne izdaje in nove različice so izdane v približno tedenskih razmikih, razvijalska izdaja Nightly pa je dve različici pred uradno izdajo in se posodablja dnevno. Od uvedbe hitrega cikla izdaj je alfa izdajo predstavljal kanal Aurora (kanal Nightly je bil tri različice novejši od uradne izdaje), ki pa je bil v začetku leta 2017 ukinjen zavoljo hitrejšega prehoda novosti do uradne izdaje.[24][25]

Firefox ESR in Developer Edition

Firefox Extended Support Release, okrajšano ESR, je izdaja z razširjenim ciklom podpore, namenjena večjim organizacijam in drugim skupinam. Na kanalu ESR so nove različice izdane vsakih sedem običajnih različic, torej približno enkrat letno, med tem časom pa niso posodabljane z novimi funkcijami in spremembami, temveč le oskrbovane s popravki varnostnih in večjih zanesljivostnih težav.

Firefox Developer Edition je izdaja Firefoxa, ustvarjena leta 2015, ki temelji na kanalu Beta (pred ukinitvijo kanala Aurora je temeljila na slednjem) in je nekoliko prilagojen spletnim razvijalcem.

Remove ads

Programska licenca

Program je odprtokoden. Večina kode je na voljo pod licenco Mozilla Public License (MPL) 2.0.[26] Mozilla Foundation dovoljuje prosto razširjanje programa ter ogled in spreminjanje izvorne kode.

Ime "Mozilla Firefox" in brskalnikov logotip sta zaščiteni blagovni znamki. Dovoljeno je razširjanje nespremenjenih izdaj z logotipom in imenom Firefoxa, omejeno pa je razširjanje različic Firefoxa s predelano izvorno kodo pod tem imenom.

Septembra 2006 je Mozilla ugotovila, da distribucija Debian GNU/Linux brez dovoljenja uporablja zaščitne znake Mozille Firefox za Debianu prilagojeno različico. Debian ni želel poglabljati težave, zato so svoj Firefox preimenovali v Iceweasel.[27] Leta 2016 je bil dosežen dogovor in program je bil preimenovan nazaj v Firefox.[28]

  • Zgodovina Firefoxovega logotipa
  • Thumb
    Logotip različic 3.5–22.0 od 30. junija 2009 do 5. avgusta 2013
  • Thumb
    Logotip različic 23–56 od 6. avgusta 2013 do 13. novembra 2017
  • Thumb
    Logotip različic 57–69 od 14. novembra 2017 do 21. oktobra 2019
  • Thumb
    Logotip različice 70 in novejših od 22. oktobra 2019 dalje
  • Ostali logotipi za specifične različice
  • Thumb
    Logotip programov "Phoenix" in "Firebird" pred preimenovanjem v Firefox
  • Thumb
    Logotip razvijalske izdaje Nightly
  • Thumb
    Logotip Firefox Developer Edition
  • Thumb
    Logotip, distribuiran z izvorno kodo in nezaščiten kot blagovna znamka
Remove ads

Širjenje Firefoxa

Firefox je hitro postal priljubljen in v enem letu od izdaje prve uradne različice ga je preneslo že 100 milijonov uporabnikov.[29] Ob izidu je Mozilla začela niz kampanj za popularizacijo brskalnika, ki sta ga Blake Ross in Asa Dotzler imenovala "trženjski tedni".

12. septembra 2004 je Mozilla začela kampanjo "Spread Firefox" (SFX), ki je bila središče za razpravo raznih načinov trženja in v okviru katere so nastajali promocijski plakati, slike in posnetki. Izdan je bil Mozillin manifest, ki postavlja Mozillina načela in projekt Mozilla definira kot "globalno skupnost ljudi, ki verjamejo, da so odprtost, inovativnost in pripravljenost izkoristiti priložnosti, ki se nudijo, ključnega pomena za nadaljnje zdravje interneta".[30] Po izidu Firefoxa 1.0 je Mozilla v časopisu New York Times objavila dvostranski oglas, financiran s strani članov skupnosti s celega sveta. Po raznih spletnih mestih se je razširil tudi gumb za prenos Firefoxa, za klike na katerega so gostitelji prejemali točke in imeli priložnost uvrstiti se na lestvico 250 "najboljših zaveznikov". Od časa do časa je ekipa Spread Firefox organizirala tudi razne dogodke za promocijo Firefoxa. Ob izdaji Firefoxa 3 so postavili Guinessov svetovni rekord za največ prenosov programa v 24 urah s preko osmimi milijoni prenosov,[31] dosego 500 milijonov prenosov 21. februarja 2008 pa je skupnost praznovala tako, da je na dobrodelni strani Freerice zaslužila 500 milijonov zrn riža.[32] Leta 2006 je 12 študentov oregonske univerze na polju ovsa v Oregonu ustvarili žitni krog v obliki logotipa Firefoxa.[33]

Firefox je postal tudi dobro poznan večjim spletnim mestom in podjetjem. Google je priporočal uporabo svojih storitev v Firefoxu do izdaje svojega lastnega brskalnika. Decembra 2005 je Dell v Združenem kraljestvu začel tržiti računalnike s prednameščeno Mozillo Firefox. Julija 2010 je IBM vse svoje zaposlene (približno 400 000) pozval, naj uporabljajo Firefox.[34]

Remove ads

Število uporabnikov

V februarju 2017 je bil Firefox drugi najbolj priljubljen brskalnik za namizne računalnike.[3] Uporabljalo naj bi ga 15% vseh uporabnikov spleta, v Evropi pa nekaj več kot 20%. V Sloveniji je Firefox prav tako drugi najbolj uporabljan brskalnik z 32 odstotki tržnega deleža.[35] V nekaterih državah, na primer v Nemčiji in na Kubi, je Firefox še vedno najbolj priljubljen brskalnik.

Nagrade

Mozilla Firefox je bil nagrajen s številnimi nagradami različnih vplivnih organizacij:

  • PC Magazine Editors’ Choice Award, avgust 2016[36]
  • CHIP Top-Download, 2013[37]
  • CHIP Top App (Firefox for Android), 2013[38]
  • CNET Editor’s Choice Award for Best Browser, 2011
  • CeBIT Best Open Source App for a Mobile Device, marec 2011[39]
  • CHIP Znamka leta, marec 2011[40]
  • CNET Top 10 Mac Download, 2010[41]
  • PC Magazine Editors’ Choice Award, 2009
  • zmagovalec CNET Webware 100, maj 2009[42]
  • 2008 LinuxQuestions.org Members’ Choice Awards Browser of the Year, januar 2009[43]
  • PC Magazine Editors’ Choice, 2008
  • CNET Editors’ Choice, 2008
  • zmagovalec Webware 100, april 2008[44]
  • zmagovalec Webware 100, junij 2007[45]
  • PC World 100 Best Products of 2007, maj 2007[46]
  • PC Magazine Editors' Choice, oktober 2006[47]
  • CNET Editors' Choice, oktober 2006[48]
  • PC World's 100 Best Products of 2006, julij 2006[49]
  • PC Magazine Technical Excellence Award, Software and Development Tools category, januar 2006[50]
  • PC Magazine Best of the Year Award, december 2005[51]
  • PC Pro Real World Award (Mozilla Foundation), december 2005[52]
  • CNET Editors' Choice, november 2005[53]
  • UK Usability Professionals' Association Award Best Software Application 2005, november 2005[54]
  • Macworld Editor's Choice with a 4.5 Mice Rating, november 2005[55]
  • Softpedia User’s Choice Award, september 2005[56]
  • TUX 2005 Readers' Choice Award, september 2005[57]
  • PC World Product of the Year, junij 2005[58]
  • Forbes Best of the Web, maj 2005[59]
  • PC Magazine Editor’s Choice Award, maj 2005[60]
Remove ads

Glej tudi

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Loading related searches...

Wikiwand - on

Seamless Wikipedia browsing. On steroids.

Remove ads
Remove ads