Neil Armstrong
From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
Neil Armstrong (polno ime Neil Alden Armstrong), ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot, astronavt, prvi človek, ki je hodil po površini Lune, * 5. avgust 1930, Wapakoneta, Ohio, ZDA, † 25. avgust 2012, Cincinnati.
.svg){kind=link}
Armstrong se je rodil in odraščal v Wapakoneti v Ohiu. Diplomiral je na univerzi Purdue, študiral je letalski inženiring. Šolnino na fakulteti mu je plačala ameriška mornarica v sklopu programa Holloway. Leta 1949 je postal član mornarice, naslednje leto pa mornarski letalec. V času korejske vojne je vojno območje preletel z letalom Grumman F9F Panther z letalonosilke USS Essex. Septembra 1951 je bilo Armstrongovo letalo med nizkim bombardiranjem poškodovano, ko je trčilo v protiletalski kabel, napet čez dolino, ta pa je odrezal velik del enega krila. Armstrong se je bil prisiljen rešiti. Po vojni je diplomiral na univerzi Purdue in postal testni pilot na postaji za visoke hitrosti Nacionalnega svetovalnega odbora za aeronavtiko (NACA) v letalski bazi Edwards v Kaliforniji. Prav tako je bil pilot projekta lovcev serije Century in je sedemkrat letel s severnoameriškim X-15. Bil je tudi udeleženec programov ameriški letalskih sil Man in Space Soonest ter programa človeških vesoljskih letov X-20 Dyna-Soar.
Armstrong se je pridružil Nasini skupini astronavtov na drugem naboru, ki je potekal leta 1962. Svoj prvi vesoljski polet kot poveljnik misije Gemini 8 je opravil marca 1966 in postal prvi Nasin civilni astronavt, ki je poletel v vesolje. Med to misijo je s pilotom Davidom Scottom izvedel prvi manever spajanja dveh ročno pilotiranih plovil v vesolju. Misija je bila prekinjena, ko je Armstrong porabil nekaj svojega goriva za nadzor ponovnega vstopa za stabilizacijo nevarnega prevračanja, ki ga je povzročil zataknjen potisnik. Med usposabljanjem za drugi in zadnji vesoljski polet kot poveljnik Apolla 11 se je moral nekaj trenutkov pred strmoglavljenjem izstreliti iz Lunarnega pristajalnega raziskovalnega vozila. 20. julija 1969 sta Armstrong in pilot lunarnega modula Apollo 11 Buzz Aldrin postala prva človeka, ki sta pristala na Luni, naslednji dan pa sta dve uri in pol preživela zunaj vesoljskega plovila lunarnega modula Orel (Eagle), medtem ko je Michael Collins ostal v lunarni orbiti v poveljniškem modulu Apollo Columbia. Ko je Armstrong prvič stopil na Lunino površje, je izrekel znamenit stavek: »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.« Pristanek je bil v živo predvajan za okoli 530 milijonov gledalcev po vsem svetu. Apollo 11 je tako predstavljal zmago ZDA v vesoljski dirki z izpolnitvijo nacionalnega cilja, ki ga je leta 1961 predstavil predsednik John F. Kennedy, da človek pristane na Luni in se varno vrne na Zemljo še pred koncem desetletja. Predsednik Richard Nixon je Armstronga skupaj s Collinsom in Aldrinom odlikoval s predsedniško medaljo svobode. Predsednik Jimmy Carter mu je leta 1978 podelil kongresno vesoljsko medaljo časti, pozneje pa je Armstrong z nekdanjimi sodelavci leta 2009 prejel še kongresno zlato medaljo.
Leta 1971 je izstopil iz Nase in do leta 1979 poučeval na Oddelku za vesoljsko inženirstvo na Univerzi v Cincinnatiju. Sodeloval je tudi pri preiskavi nesreče Apolla 13 in v Rogersovi komisiji, ki je preiskovala katastrofalno nesrečo Space Shuttle Challengerja. Leta 2012 je Armstrong umrl zaradi zapletov, ki so sledili operaciji koronarnega obvoda, v starosti 82 let.
Remove ads
Zgodnje življenje
Neil Armstrong se je rodil blizu Wapakonete v Ohiu[10] 5. avgusta 1930 kot sin Viole Louise (rojene Engel) in Stephena Koeniga Armstronga. Imel je nemške, škotske in irske korenine.[11][12] Bil je najstarejši od treh otrok, imel je še sestro June in brata Deana. Oče je bil revizor državne vlade Ohia,[13] zato se je družina večkrat selila po državi in v 14-ih letih živela v 16-ih mestih.[14] Armstrongova ljubezen do letenja je v tem času rasla, začelo se je že pri dveh letih, ko ga je oče odpeljal na letalske dirke v Cleveland. Ko je bil star pet ali šest let, je prvič letel z letalom v Warrenu v Ohiu, ko ga je oče popeljal s Fordom Trimotorjem (poznanim tudi kot ''Tin Goose'').[15][16]
Do zadnje selitve družine je prišlo leta 1944, ko so se vrnili v Wapakoneto, kjer je Armstrong obiskoval srednjo šolo Blume in se učil letenja na letališču Wapakoneta.[10] Na svoj 16. rojstni dan si je že prislužil študentsko spričevalo letenja, nato pa avgusta še dovoljenje za solo polete, vse to še preden je dobil vozniško dovoljenje za avto.[17] Bil je tudi aktiven tabornik, ki je prišel do čina Orel.[18] Pozneje je kot odrasel od njih prejel še dve posebni nagradi.[19][20] Med letenjem proti Luni 18. julija 1969 je poslal pozdrave udeležencem nacionalnega srečanja tabornikov v Idahu.[21] Med redkimi osebnimi predmeti, ki jih je nesel s seboj na Luno in nazaj, je bila tudi svetovna značka tabornika.[22]
Pri 17-ih letih, leta 1947, je Armstrong začel študirati aeronavtični inženiring na univerzi Purdue v West Lafayetteu v Indiani. Bil je drugi član svoje družine, ki je obiskoval fakulteto. Bil je sprejet tudi na Tehnološki inštitut v Massachusettsu,[23] vendar se je odločil, da bo raje šel v Purdue, potem ko je leta 1945 na stadionu v Ohiu spremljal nogometno tekmo med Purdue Boilermakersi in Ohio State Buckeyesi, v kateri je igralec Bob DeMoss prve pripeljal do trdne zmage nad cenjenimi nasprotniki.[24] Stric, ki je obiskoval inštitut, mu je tudi svetoval, da bi lahko pridobil dobro izobrazbo ne da bi šel vse do Cambridgea v Massachusettsu. Šolnino je dobil plačano iz načrta Holloway. Uspešni kandidati so se zavezali k dvoletnemu študiju, ki sta mu sledili dve leti usposabljanja za letenje in eno leto službe letalca v ameriški mornarici, zatem pa še je sledil zaključek z zadnjima dvema letoma do diplome.[23] Armstrong ni obiskoval ur iz pomorske znanosti, niti se ni pridružil zboru za usposabljanje mornariških rezervnih častnikov.[25]
Remove ads
Služba v mornarici
.jpg)
26. januarja 1949 so Armstronga vpoklicali v mornarico, zaradi česar se je moral zglasiti na pomorski letalski postaji Pensacola na Floridi na letalsko usposabljanje z razredom 5-49. Po opravljenih zdravniških pregledih je 24. februarja 1949 postal kadet.[26] Letalsko usposabljanje je potekalo na severnoameriškem trenažnem letalu SNJ, s katerim je 9. septembra 1949 samostojno poletel.[27] 2. marca 1950 je prvič pristal na letalonosilki USS Cabot, kar je sam primerjal s svojim prvim samostojnim poletom.[27] Nato so ga poslali na pomorsko letalsko postajo Corpus Christi v Teksas na usposabljanje na letalu Grumman F8F Bearcat, kjer je dosegel vrhunec s pristankom na letalonosilki USS Wright. 16. avgusta 1950 so Armstronga pisno obvestili, da je popolnoma usposobljen mornariški pilot. Njegova mati in sestra sta se udeležili njegove podelitve diplom 23. avgusta 1950.[28]
Dodeljen je bil 7. eskadrilji letalske flote (FASRON 7) na letalski bazi NAS San Diego (danes znani kot NAS North Island). 27. novembra 1950 je bil dodeljen eskadrilji VF-51, sestavljeni izključno iz reaktivnih letal, s čimer je postal njen najmlajši častnik. Svoj prvi polet z reaktivnim letalom Grumman F9F Panther je opravil 5. januarja 1951. 5. junija 1951 je bil povišan v praporščaka, dva dni pozneje pa je prvič pristal na letalonosilki USS Essex. 28. junija 1951 je Essex z VF-51 na krovu odplul proti Koreji, da bi deloval kot jurišno letalo. VF-51 je nato poletel na letalsko postajo mornarice Barbers Point na Havajih, kjer je izvajal lovsko-bombno usposabljanje, preden se je konec julija ponovno vrnil na ladjo.[29]
29. avgusta 1951 se je Armstrong udeležil korejske vojne kot spremljevalec fotoizvidniškega letala nad Songjinom.[30] Pet dni pozneje, 3. septembra, je poletel z oboroženo izvidnico nad glavnimi transportnimi in skladiščnimi objekti južno od vasi Majon-ni, zahodno od Wonsana. Po Armstrongovih besedah je med nizkim bombardiranjem s hitrostjo 560 km/h odtrgalo 1,8 m njegovega krila ob trčenju v kabel, ki je bil napet čez hribe kot past. Ko je trčil vanj, je letel 150 m nad tlemi. Čeprav je bil na tem območju močan protiletalski ogenj, Armstrongovega letala ni zadel nihče.[31] V začetnem poročilu poveljniku letalske baze v Essexu je pisalo, da je Armstrongov F9F Panther zadel protiletalski ogenj. Poročilo je navajalo, da je Armstrong poskušal prevzeti nadzor in je trčil v drog, ki je odrezal 0,61 m desnega krila Pantherja. Nadaljnje izkrivljene različice zgodbe s strani različnih avtorjev so dodale, da je bil le 6,1 m od tal in da mu je bilo odrezanih 0,91 m krila.[32]
Armstrong je letalo uspel prepeljati nad varno ozemlje, toda zaradi izgube krilca je bila katapultacija njegova edina varna možnost. Nameraval se je katapultirati nad vodo in počakati na reševanje s helikopterji mornarice, vendar je njegovo padalo odpihnilo nazaj nad kopno. Pobral ga je džip, ki ga je vozil prijatelj iz letalske šole. Ni znano, kaj se je zgodilo z razbitinami njegovega letala, F9F-2 BuNo 125122.[33]
Skupno je Armstrong opravil 78 misij nad Korejo, v katerih je v zraku preživel skupno 121 ur, od tega tretjino januarja 1952, zadnjo misijo pa je opravil 5. marca 1952. Od 492-ih pripadnikov ameriške mornarice, ki so bili ubiti v korejski vojni, jih je bilo 27 iz Essexa. Armstrong je za 20 bojnih misij prejel letalsko medaljo, za naslednjih 40 dve zlati zvezdici, korejsko medaljo za zasluge in zvezdo za sodelovanje, medaljo za nacionalno obrambo in medaljo Združenih narodov za zasluge v Koreji.[34]
Armstrong je vojaško dolžnost zaključil 25. februarja 1952 in postal praporščak v rezervi ameriške mornarice. Po končanem bojevanju pri Essexu je bil maja 1952 dodeljen transportni eskadrilji VR-32. Iz aktivne dolžnosti je bil odpuščen 23. avgusta 1952, vendar je ostal v rezervi in bil 9. maja 1953 povišan v poročnika (mlajši razred).[35] Kot rezervist je nadaljeval z letenjem, najprej z VF-724 na pomorski letalski postaji Glenview v Illinoisu, nato pa se je po selitvi v Kalifornijo še z VF-773 na pomorski letalski postaji Los Alamitos.[36] V rezervi je ostal osem let, do 21. oktobra 1960.[35]
Remove ads
Študentska leta
Po služenju v mornarici se je Armstrong vrnil na univerzo Purdue. Njegove prejšnje dobre, a ne izjemne ocene so se izboljšale, s čimer se je njegovo končno povprečje ocen (GPA) dvignilo na spodobnih 4,8 od 6,0. Včlanil se je v bratovščino Phi Delta Theta in živel v njeni hiši. Napisal in sorežiral je dva muzikala. Prvi je bila različica Sneguljčice in sedmih palčkov, ki jo je sorežiral s svojim dekletom Joanne Alford iz sestrstva Alpha Chi Omega, s pesmimi iz Disneyjevega filma iz leta 1937, vključno s Someday My Prince Will Come. Drugi je imel naslov The Land of Egelloc (fakulteta v angleščini, črkovana nazaj), z glasbo Gilberta in Sullivana, vendar novim besedilom.
Armstrong je bil predsednik letalskega kluba Purdue Aero in je letel s klubskima letaloma, Aeronco in nekaj Piperji, ki so bila shranjena na bližnjem letališču Aretz v Lafayettu v Indiani. Leta 1954 je z Aeronco letel v Wapakoneto, kjer ga je pri grobem pristanku na kmečkem polju poškodoval, zato so ga morali na prikolici odvleči nazaj v Lafayette.[37] Bil je baritonist v godbi Purdue All-American Marching Band.[38] Deset let pozneje je postal častni član častne bratovščine nacionalne godbe Kappa Kappa Psi.[39] Armstrong je januarja 1955 diplomiral iz letalskega inženirstva.[36] Leta 1970 je na Univerzi v Južni Kaliforniji (USC) magistriral iz vesoljskega inženirstva.[40] Sčasoma mu je več univerz podelilo častne doktorate.[41]
Armstrong je na zabavi, ki jo je priredila bratovščina Alpha Chi Omega, spoznal Janet Elizabeth Shearon, ki je študirala gospodinjstvo.[42] Po njunih besedah ni bilo pravega dvorjenja in nobeden od njiju se ni mogel spomniti natančnih okoliščin njune zaroke. Poročila sta se 28. januarja 1956 v kongregacijski cerkvi v Wilmetteu v Illinoisu. Ko se je preselil v letalsko bazo Edwards, je živel v samskih prostorih baze, Janet pa v okrožju Westwood v Los Angelesu. Po enem semestru sta se preselila v hišo v Antelope Valleyju, blizu letalske baze Edwards. Janet ni dokončala študija, kar je kasneje v življenju obžalovala. Par je imel tri otroke.[43] Junija 1961 so njuni hčerki Karen diagnosticirali difuzni intrinzični pontinski gliom, maligni tumor srednjega dela možganskega debla.[44] Obsevanje je upočasnilo njegovo rast, vendar se je njeno zdravje poslabšalo do te mere, da ni mogla več hoditi ali govoriti. Umrla je zaradi pljučnice, povezane z njenim oslabljenim zdravjem, 28. januarja 1962 v starosti dveh let.[45]
Remove ads
Poimenovanja
Na Luni je po njem poimenovan manjši krater Armstrong, ki se nahaja blizu mesta, kjer je pristal Apollo 11. Armstrongovo ime nosi tudi asteroid glavnega pasu 6469 Armstrong. Poleg tega so po njem poimenovali tudi več kot deset šol v ZDA in številne ulice, zgradbe ter druge kraje drugod po svetu.
Navedki
- »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.«
- (izvirni posnetek – .ogg 260 kb)
Viri
Bibliografija
Zunanje povezave
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads