Offa Mercijski

Offa je bil od leta 757 do svoje smrti kralj zgodnjega srednjeveškega angleškega kraljestva Mercija, * 8. stoletje, † 26. julij 796.

Offa
Offov portret na srebrnem angleškem kovancu, kovanem med njegovo vladavino Napis: offa rex
Kralj Mercije
Vladanje	757 – 29. julij 796
Predhodnik	Beornred
Naslednik	Ekgfrit
Rojstvo	8. stoletje Mercija
Smrt	29. julij 796[1] Bedford
Pokop	Bedford
Zakonec	Kinetrit
Potomci Podrobnost	Ekgfrit, kralj Mercije Edburga, kraljica Wessexa Elfleda, kraljica Northumbrije Etelburh
Hiša	Iclingas
Oče	Thingfrit
Poklic	vladar

Offa in kraljica Kinetrita sta bila prva anglosaška vladarja, ki sta se od leta 774 naslavljala s kralj in kraljica. Offa je do konca svoje vladavine vladal vsej Angliji južno od reke Humber. Proti Walesu je zavzel obrambno držo in vzdolž meje zgradil utrjen zid, znan kot Offov nasip.

Kralj Anglije

Offa Mercijski

Offa je bil sin kralja Thingfritha in Eowe.

Offov vzpon na prestol je končal obdobje dinastičnih nemirov v Merciji po Etelbaldovi smrti leta 757, ko je za kratek čas prevzel oblast Beornred, a ga je Offa pozneje istega leta strmoglavil in izgnal. Kraljestvo Wessex je izkoristilo to obdobje šibkosti in se osvobodilo mercijske nadvlade. Da bi povrnil Merciji položaj hegemona, je Offa svojo pozornost sprva usmeril proti jugovzhodu. V Kentu mu je leta 764 uspelo za kralja postaviti Heberta, ki je bil popolnoma odvisen od njega.

Na začetku 770. let je na jugovzhodu izbruhnil upor proti mercijski oblasti, v katerem so sodelovali tudi kralji Sussexa. Slednji so se po letu 772 naslavljali z dux (vojvoda), kar kaže, da jih je Offa verjetno premagal. Offa je sprožil tudi vojaške akcije proti Kentu. Anglosaška kronika beleži bitko pri Otfordu leta 776, vendar ne imenuje zmagovalca. Ker je Kent v naslednjih letih očitno ohranil določeno stopnjo neodvisnosti, Offa verjetno ni zmagal. Offova prevlada v Angliji je bila kljub temu večinoma neomajna, kar mu je omogočilo, da se je leta 774 kot prvi monarh imenoval za angleškega kralja (Rex Anglorum).

Offova trdna oblast moč mu je omogočila, da je začel vojno z Wessexom. Leta 779 je v bitki pri Bensingtonu (Oxfordshire) premagal wesseškega kralja Kenvulfa in osvojil Berkshire, ki je nekoč pripadal Merciji. Leta 786 je bil Kenvulf ubit. Novi wesseški kralj je postal Beortrik, čemur je nasprotoval Egbert in zahteval prestol zase. Offa se je postavil na Egbertovo stran in mu leta 789 dal za ženo svojo hčer Edburgo. Penijski kovanci, ki jih je Offa uvedel v Merciji leta 786, so bili v rabi tudi v Wessexu. Meja med Mercijo in Wessexom je bila očitno relativno mirna, tako da na primer ob gradnji mostu v Oxfordu niso zgradili nobenih dodatnih utrdb. Nove utrdbe so se gradile le v Herefordu na meji z Walesom.

Zavezništva in konflikti

Offova moč se je še povečala leta 794 s smrtjo Etelberta II., kralja Vzhodne Anglije. Po Anglosaški kroniki ga je ubil sam Offa in njegovo kraljestvo priključil k svojemu.

Ob konfliktih z anglosaškimi kraljestvi je bil Offa nenehno vpleten v bitke z Valižani na svoji zahodni meji. Prvi spopad z njimi se je zgodil blizu Hereforda leta 760. Nadaljnje spopadi so dokumentirani v letih 778, 784 in 796. Da bi utrdil položaj na zahodni fronti je ukazal zgraditi tako imenovani Offov nasip, dolg 260 kilometrov in visok dva metra in pol.

Škofije v Angliji v Offovem času

Offovi odnosi s frankovskim kraljestvom Karla Velikega so bili sprva precej prijateljski. Karel Veliki je Offo v pismu nagovarjal kot "brata", vendar ga ni postavil v povsem enakopraven položaj. Karel Veliki je na primer ponudil, da enega od svojih sinov poroči z Offovo hčerko Elfledo, a je hkrati zavrnil protiponudbo, da bi eno od svojih hčera poročil z Offovim sinom Egfridom. Karel Veliki je včasih celo zaprl svoja pristanišča za angleške trgovce. Odnose med kraljestvoma je zaostril tudi prestop Egberta Wesseškega, tekmeca Offovega varovanca Beortrika, na frankovsko stran.

Brez napetosti niso bili niti Offovi odnosi s Cerkvijo. Offa je imel v načrtu povzdigniti škofijo Lichfield na položaj tretje angleške nadškofije, poleg yorške in canterburyjske, kar bi odražalo naraščajoč pomen njegovega kraljestva. Sinoda leta 787, ki sta ji predsedovala Offa in Beortrik, je izglasovala nadškofijo, s čimer se je papež Hadrijan I. sprva strinjal in leta 788 škofu Higbertu podelil palij. Kmalu po Offovi smrti je bila nadškofija Lichfield okoli leta 799 razpuščena.

Razvoj kovancev

Kovanec z napisom 'Offa Rex'

Kopija zlatega dinarja Abasidskega kalifata; med arabskim besedilom je napis 'Offa Rex'

Offa je zaslužen za reformo angleškega sistema srebrnih kovancev. Bil je prvi, ki je koval penije, na katerih sta bila portreta njega in kraljice Kinetrit. Kovnice so bile v Canterburyju, Londonu in Vzhodni Angliji. V 70. letih 8. stoletja so peniju dodali težje srebrnike, kovali pa so tudi nekaj zlatnikov, ki so se zgledovali po arabskih zlatih dinarjih. Videz in kakovost njegovih kovancev sta presegala kakovost tedanjih frankovskih kovancev.

Nasledstvo in zapuščina

Da bi si zagotovil nasledstvo, je Offa leta 787 dal svojega sina Egfrita kronati za sokralja. Ekgfrit je res prevzel oblast po Offovi smrti leta 796, a je le nekaj mesecev pozneje umrl. Nasledil ga je Kenvulf.

Offova vladavina je zaznamovala vrhunec moči Mercije, ki je morala le tri desetletja po Offovi smrti leta 825 svojo prevlado v Angliji prepustiti sosednjemu Wessexu. Zgodovinarji so v preteklosti na njegovo vladavino gledali kot na del procesa, ki je vodil v združitev Anglije. Njihovo mnenje je trenutno predmet akademskih razprav.