Paschenov zakon

Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Paschenove krivulje za helij, neon, argon, vodik in dušik kot funkcije prebojne napetosti.

Imenuje se po nemškem fiziku Friedrichu Paschnu (1865–1947). Odkril ga je v letu 1889.^[1]

Paschen je ugotovil, da je napetost pri kateri pride do preboja, enaka:

${\displaystyle V={\frac {a(pd)}{\ln(pd)+b}}\!\,,}$

kjer je:

• ${\displaystyle V\!\,}$ – napetost pri kateri pride do preboja
• ${\displaystyle p\!\,}$ – tlak plina, ki se nahaja med elektrodama
• ${\displaystyle d\!\,}$ – razdalja med elektrodama
• ${\displaystyle a\!\,}$ – konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama
• ${\displaystyle b\!\,}$ – konstanta, ki je odvisna od sestave plina med elektrodama