Peda Mercijski

Peda, sin Pende Mercijskega, je bil od očetove smrti novembra 655 do svoje smrti spomladi naslednjega leta kratek čas kralj južne Mercije.

Peda
Pedov kip v Lichfieldski stolnici
Kralj (južne) Mercije
Vladanje	654 ali 655–656
Predhodnik	Eova Mercijski
Naslednik	Osviu
Rojstvo	7. stoletje
Smrt	pomlad 656
Pokop	Worcestrska stolnica
Zakonec	Elfled, hčerka Osviuja Northumbrijskega
Dinastija	Iklingi
Oče	Penda
Mati	Kinevise
Religija	poganstvo, kasneje krščanstvo
Poklic	vladar

Življenje

Okoli leta 653 je Pedo za kralja Srednjih Anglov postavil njegov oče Penda. Beda Častitljivi je Pedo opisal kot "odličnega mladeniča, ki je bil zelo vreden naziva in osebe kralja". Zapisal je tudi, da se je želel poročiti z Elfled, hčerko kralja Osviuja Northumbrijskega. Elfledin oče je poroko pogojeval s Pedovim krstom in spreobrnitvijo v krščanstvo, skupaj s Srednjimi Angli. Beda pravi, da je Peda spreobrnitev z veseljem sprejel:

"Ko je slišal pridigo resnice, obljubo nebeškega kraljestva in upanje na vstajenje in prihodnjo nesmrtnost, je izjavil, da bo prostovoljno postal kristjan, četudi bi mu devica bila zavrnjena. K veri ga je prepričal predvsem Osviujev sin Aifrid, ki je bil njegov sorodnik in prijatelj in se je poročil z njegovo sestro Kineburgo, hčerko kralja Pende."

Pedo je nato krstil Finan iz Lindisfarna, temu pa je sledila kampanja za spreobrnitev Pedovega ljudstva:

"V skladu z dogovorom ga je krstil škof Finan, skupaj z vsemi njegovimi grofi in vojaki ter služabniki, ki so ga spremljali. Krst je bil v znani kraljevi vasi, imenovani Pri zidu. In ko je sprejel štiri duhovnike, ki so bili zaradi svoje učenosti in dobrega življenja ocenjeni kot primerni za poučevanje in krščevanje njegovega naroda, se je z velikim veseljem vrnil domov. Ti duhovniki so bili Ked, Ada, Beti in Diuma. Zadnji je bil po rodu Škot, drugi pa Anglež. Ada je bil brat Ute, [...] uglednega duhovnika in opata samostana Gateshead. Zgoraj omenjeni duhovniki so s princem prispeli v provinco, oznanjali besedo in so jih z veseljem poslušali. In mnogi, tako plemstvo kot navadni ljudje, so se odpovedali gnusobam malikovanja in so se dajali krstiti vsak dan."^[1]

15. novembra 655 je Osviu v bitki pri Winwaedu premagal in ubil Pendo in prevzel oblast v Merciji. Po Bedovih besedah je Osviu dovolil Pedi, da vlada južnemu delu Mercije. Beda poroča, da je v južni Merciji živelo 5000 družin, medtem ko je v severni Merciji živelo 7000 družin. Merciji sta bili ločeni z reko Trent.^[2]

Po Anglosaški kroniki je Peda pomagal ustanoviti Medeshamstede, samostan v Peterboroughu:

"V njegovem času sta se [Peda] in Osviu, brat kralja Osvalda, združila in izjavila, da želita ustanoviti župnijo v hvalo Kristusu in v čast svetega Petra. In to sta storila ter ji dala ime Medeshamstede, ker je tam izvir z imenom Medeswael. Nato sta začela graditi temelje in na njih gradila, nato pa sta jih zaupala menihu, ki se je imenoval Seksvulf. Bil je velik Božji prijatelj in vsi ljudje so ga imeli radi, poleg tega pa se je zelo plemenito rodil v svetu in bil močan. Zdaj je s Kristusom veliko močnejši."^[3]

Kronika v nadaljevanju piše:

"Peda ni vladal dolgo, ker ga je na veliko noč izdala [ubila] njegova lastna kraljica."^[3]

To, da je bil Peda "zelo hudobno ubit" zaradi izdaje svoje žene "prav med praznovanjem velike noči" leta 656, poroča tudi Beda, ki omenja tudi kraljičino ime: Elfled, hči Osviuja.^[2]