Planckov tok

Planckov električni tok (oznaka ${\displaystyle I_{P}\,}$) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

1 - vodnika, F_p - Planckova sila, l_p - Planckova dolžina, I_p - Planckov tok.

Definicija

Planckov električni tok se izračuna na naslednji način:

${\displaystyle I_{p}=q_{p}/t_{p}=(c^{6}4\pi \varepsilon _{0}/\kappa )^{\frac {1}{2}}}$

kjer je:

• ${\displaystyle q_{p}\,}$ Planckov naboj
• ${\displaystyle t_{p}\,}$ Planckov čas
• ${\displaystyle \varepsilon _{0}\,}$ = influenčna konstanta
• ${\displaystyle \hbar }$ reducirana Planckova konstanta
• ${\displaystyle \kappa \,}$ gravitacijska konstanta
• ${\displaystyle c\,}$ hitrost svetlobe v vakuumu.

Lastnosti

Planckov električni tok ima vrednost ${\displaystyle \approx 3,47910^{25}\,}$ A. Planckov tok je električni tok, ki v električnem prevodniku prenese Planckov naboj v Planckovem času. Planckov tok je tudi električni tok, ki v dveh neskončno dolgima električnima prevodnikoma z zanemarljivo debelino, ki sta oddaljena 1 Planckovo dolžino in sta v vakuumu, delujeta drug na drugega z 1 Planckovo silo na vsako Planckovo dolžino vodnika.

Glej tudi

• Planckov sistem enot

Zunanje povezave

• Naravne enote za znanstvenike Arhivirano 2009-07-29 na Wayback Machine. (angleško)
• Planckove enote na Planck.com (angleško)