Puebla

Puebla, uradno Svobodna in suverena država Puebla, je ena od 31 zveznih držav, ki skupaj s Ciudad de Mexicom sestavljajo zvezne enote Mehike. Razdeljena je na 217 občin, njeno glavno mesto pa je mesto Puebla de Zaragoza. Je del vzhodno-osrednje Mehike, na severu in vzhodu meji na zvezne države Veracruz, na zahodu na Hidalgo, México, Tlaxcala in Morelos ter na jugu na Guerrero in Oaxaca.

Puebla
zvezna država Mehike
Svobodna in suverena država Puebla Estado Libre y Soberano de Puebla španščina Tlahtohcayotl Puebla (nahuatlščina)
Narodni park Iztaccíhuatl–Popocatépetl
Grb
Geslo:  Unidos En El Tiempo, En El Esfuerzo, En La Justicia y En La Esperanza (United in time, effort, justice and hope)
Himna: Himno al Estado de Puebla
država Puebla v Mehiki
Koordinati: 19°0′N 97°53′W
Država	Mehika
glavno mesto	Puebla de Zaragoza
Metropolitanko območje	Velika Puebla
Občine	217
Suverena država	21. december 1823[1]
Red	4.
Upravljanje
• Guverner	Alejandro Armenta Mier
Površina [2]
• Skupno	34.306 km2
	21.
Najvišja [3] (Pico de Orizaba)	5.610 m
Prebivalstvo  (2020)[4]
• Skupno	6.583.278
• Rang	5.
• Gostota	190 preb./km2
• Rang gostote	6.
Demonim	Poblano (a)
GDP [5]
• Skupaj	MXN 903 billion (US$44.9 billion) (2022)
• Per capita	(US$6,736) (2022)
Časovni pas	UTC−06:00 (CST)
Poštne številke	72-75
Koda ISO 3166	MX-PUE
HDI	0,755 high Rang 29. od 32
Spletna stran	www.puebla.gob.mx

V državi živi kitajska poblana, mole poblano, aktivna literarna in umetniška scena ter festivali, kot so Cinco de Mayo, obred Quetzalcoatla, praznovanja dneva mrtvih (zlasti v Huaquechuli) in karneval (zlasti v Huejotzingu). V njej živi pet glavnih avtohtonih skupin: Nahua, Totonaki, Mixteki, Popoloci in Otomi, ki jih večinoma najdemo na skrajnem severu in skrajnem jugu države.

Zgodovina

Mesto Puebla je bilo ustanovljeno leta 1531 kot Puebla de los Ángeles med Veracruzom in Ciudad de Mexicom, da bi nadzorovalo trgovsko pot. Do konca 18. stoletja je območje postalo kolonialna provinca z lastnim guvernerjem, ki je po mehiški vojni za neodvisnost v začetku 19. stoletja postala država Puebla. Od takrat območje, zlasti okoli glavnega mesta, še naprej gospodarsko raste, predvsem zaradi industrije, kljub temu da je bilo prizorišče številnih bitk, med katerimi je najpomembnejša bitka pri Puebli. Danes je država ena najbolj industrializiranih v državi, a ker je večina njenega razvoja skoncentrirana v Puebli in drugih mestih, je veliko njenih podeželskih območij nerazvitih.

Mehiška zmaga nad francosko intervencijsko vojsko se je zgodila v Puebli leta 1862 (prim. sedanje ime mesta Puebla, Heroica Puebla de Zaragoza).

Geografija

Država leži v osrednjem višavju Mehike med gorovjema Vulkanska Kordiljera in Vzhodna Sierra Madre. Ima trikotno obliko z ožjim delom na severu. Meji na zvezne države Veracruz, Oaxaca, Guerrero, Morelos, državo Mehika, Tlaxcala in Hidalgo. Država obsega 33.919 km2, kar jo po velikosti uvršča na 20. mesto od 31 držav, in ima 4.930 poimenovanih skupnosti.^[6]

Gorovje

Večina gora Puebla spada v gorovje Vzhodna Sierra Madre in Vulkanska Kordiljera. Prvo se lokalno imenuje Sierra Norte del Puebla, vstopa v državo s severozahoda in se nato razdeli na manjše verige Sierra de Zacapoaxtla, Sierra de Huauchinango, Sierra de Teziutlán, Sierra de Tetela de Ocampo, Sierra de Chignahuapan in Sierra de Zacatlán, čeprav se ta imena lahko razlikujejo med kraji. Med najvišje lege spadajo Apulco, Chichat, Chignahuapan, Soltepec in Tlatlaquitepec. Najvišje lege so vulkani Pico de Orizaba ali Citlaltepetl (5747 m n. v.), Popocatépetl (5452 m n. v.), Iztaccíhuatl (5286 m n. v.) in Malinche (4461 m n. v.), ki so na meji z Veracruzom, zvezno državo Mehiko in Tlaxcalo. Na jugu države so glavne vzpetine Sierra de Atenahuacán, Zapotitlán, Lomerio al Suroeste in Sierra de Tehuacán. Velik del države od Veracruza ločuje majhna gorska veriga, imenovana Sierra Madre del Golfo.

Naravna geografija države je razdeljena na planoto Huasteco, cono Llanuras y Lomeríos, Lagos y Volcanes del Anáhuac, Chiconquiaco, Llanuras y Sierras de Querétaro e Hidalgo, Cordillera Costera del Sur, Mixteca Alta, Sierras y Valles Guerrenses, Sierras Centrales de Oaxaca, Sierras Orientales in Sur de Puebla. Planota Huasteco in območje Llanuras y Lomeríos se nahajata na severu in severovzhodu, z Lagos y Volcanes del Anáhuc v središču in na severu. Skupaj predstavljajo več kot 50% države. Vzhod in severovzhod zavzemata območja Chiconquiaco in Llanudras y Sierras de Querétaro e Hidalgo in predstavljata približno tri odstotke države. Cordillera del Sur in Mixteca Alta se nahajata na zahodu in jugozahodu in pokrivata manj kot 2,5% države. Sur de Puebla leži na jugozahodu in predstavlja 26 % države. Druge južne podregije vključujejo Sierras y Valles Guerrerenses, Sierras Centrales de Oaxaca in Sierras Orientales. Skupaj predstavljajo približno 15 % države.

Podnebje

Megla v gorah blizu Zacatlána

Puebla ima zaradi svoje nadmorske višine veliko različnih podnebij. Povprečna temperatura je 16 °C, vendar se to lokalno zelo razlikuje. Deževno obdobje traja od maja do oktobra s skupno 801 mm padavin. Država ima enajst različnih podnebnih območij, vendar prevladuje pet. Središče in jug države imata zmerno in polvlažno podnebje s povprečno temperaturo 15 °C in 858 mm padavin. Jugozahod ima toplo do vroče in polvlažno podnebje z 830 mm padavin in povprečno temperaturo 22 °C. Sever je prav tako topel in vroč, poleg tega pa zelo vlažen; ima povprečno temperaturo 22 °C, vendar s povprečno količino padavin 2250 mm. Jugovzhod je polsuh s toplimi in zmernimi temperaturami, s povprečno temperaturo 22 °C in količino padavin 550 mm. Visoki vulkanski vrhovi imajo hladno podnebje.

Gospodarstvo

Puebla je izjemno močna gospodarska regija. Volkswagen de México ima tam proizvodni obrat od leta 1964, ki zaposluje približno 20.000 ljudi. Njegovi začetki se začnejo s proizvodnjo hrošča za mehiški trg. VW zdaj tam proizvaja vozila za celoten ameriški trg. Audi je leta 2017 v San José Chiapi začel proizvajati Q5 za svetovni trg (razen Kitajske).

Drugi pomembni gospodarski sektorji vključujejo tekstilno industrijo in turizem.

Znamenitosti

Velika piramida v Choluli

Zgodovinski center Pueble je na seznamu svetovne dediščine in privablja obiskovalce z vsega sveta.^[7] Država promovira dvanajst turističnih poti, sedem v mestu Puebla in pet v preostalem delu države. Te poti pokrivajo najbolj reprezentativne stavbe iz zgodovine države do sodobnih znamenitosti, kot je živalski vrt Africam Safari. Zunaj metropolitanskega območja Puebla država promovira naravne znamenitosti, kot so kaktusi Zapotitlána, 100 milijonov let stari fosili Cantera Tlayùa v Tepexi de Rodríguez, in manjše znamenitosti, kot so slapovi, cerkve, jame in arheološka območja

V zvezni državi Puebla je tudi Velika piramida v Choluli (Tlachihualtepetl), ki je s prostornino 4,45 milijona kubičnih metrov največja piramida na svetu (osnovna površina 425 x 425 metrov, višina 66 metrov). Cholula je bila nekoč pomembno mezoameriško mesto z večkulturnim prebivalstvom, ki ga je povezovala skupna religija, ki je temeljila na čaščenju Quetzalcoatla. Mesto je bilo romarsko središče za čaščenje tega božanstva. Njegova arhitektura je bila kompleksna in kaže različne tuje vplive. Svoj vrhunec je dosegla v klasičnem obdobju med letoma 100 in 900 n. št. skupaj s Tulo in Teotihuacanom.

Cantona je arheološko najdišče s površino 12 kvadratnih kilometrov, ki je na severu države med občinama Tepehualco in Coyoaco. Tepexi el Viejo leži jugovzhodno od mesta Puebla. Ustanovljeno je bilo kot sedež ene najpomembnejših posesti Popoloke in je od leta 1200 do 1500 n. št. nadzorovalo velik del današnjega juga države. Svetlo oranžno keramiko s tega območja so našli vse do Teotihuacána.

Naravne znamenitosti v državi vključujejo Amacas v Cuetzalanu, gozd Bosque Chignahuapan, slap Quetzalapa Chignahuapan, slap Zacatlán, slap La Gloria Cuetzalan, slap Las Brisas Cuetzalan, slap Las Golondrinas Cuetzalan, Nexcapa Hauachinango, slap Ocpaco Zacatlán, sušne pokrajine Zapotitlan de Salinas, vulkana Iztalcihual in Popocatepetl, bazaltni stebri Huauchinanga, Valle de Piedras Encimadas v Zacatlánu in jez Nexcaxa v Huauchinangu, slap el Aguacate v Huehuetlán el Grande in los Ahuehuetes v Atlixco.