Rusa II.

Rusa II. je bil kralj Urartuja. Njegova natančna vladavina ni znana in se običajno datira v obdobje od leta 680 do 639 pr. n. št. ali od leta 685 do 645 pr. n. št.^[2] V asirskem napisu, posvečenemu kralju Asurbanipalu, je omenjen kot Jaja. Bil je eden od najpomembnejših urartskih kraljev.

Rusa II.
Urartu med vladavino Ruse II.; asirska meja je na območju Urmijskega jezera potisnjena preveč proti severu[1]
Kralj Urartuja
Vladanje	680–639 pr. n. št.
Predhodnik	Argišti II.
Naslednik	Erimena
Rojstvo	8. stoletje pr. n. št.
Smrt	639 pr. n. št.
Oče	Argišti II.
Mati	Hasis
Poklic	vladar

Naslovi

Rusa II. ima v napisu na vratih Ajanisa naslednje vladarske naslove:

• mogočno kralj,
• veliki kralj,
• kralj Biainilija in
• gospodar Tušpe.

Dinastična razmerja

Rusa II. je bil sin svojega predhodnika Argištija II. in je Urartuju začasno povrnil pomemben položaj na Bližnjem vzhodu. Poskušal je ohraniti dobre odnose s skitskimi in kimerskimi priseljenci, ki so nadlegovali Asirijo, kjer je takrat vladal Asarhadon. Nasledstvo Ruse II. ni jasno. Nasledil ga je morda Erimena, ki bi lahko bil njegov sin. Ker Erimena nima nobenega od tradicionalnih vladarskih naslovov, bi to lahko pomenilo prekinitev dinastičnega nasledstva. Kot kralj je za njim izrecno omenjen njegov sin Sarduri III.

Vladanje

Bernbeck domneva, da se je urartska družba pod Ruso II. temeljito spremenila,^[3] ker je med drugim uvedel diferencirano birokracijo. Ruso napis v trdnjavi Rusahinili slavi kot zmagovalca nad Asirijo, Targujem, Etiunijem, morda dolino Kure, Tabalom, Kairanujem, Hatijem, Muškijem in Silukuinijem južno od jezera Sevan.^[4] Prebivalci teh dežel so bili deportirani v Urartu. V Muškiju, Hatiju in Halitu je ugrabil ženske.^[5]

Gradnje

Rusa II. je razvil živahno gradbeno dejavnost in province v Zakavkazju so doživele obdobje razcveta. Ob Vanskem jezeru pri Tušpi (danes Van) v središču kraljestva je dal zgraditi mesto Rusahinili (Rusovo mesto, danes Toprakkale) ter urediti namakalne kanale, vinograde in polja. Za razliko od svojih predhodnikov Rusa ni zgradil samo ene, ampak pet trdnjav, ki jih je mogoče prepoznati po napisih. Toprakkale je zamenjal trdnjavo Van, Kamir pa trdnjavo Erebuni. Ob koncu njegove vladavine so bile med drugimi uničene trdnjave Ajanis, Jukan Anzaf in Čavuštepe. Uničenje običajno pripisujejo Kimercem, vendar Çilingiroğlu in Salvini^[6] ne izključujeta uničujočega potresa.

Urartsko ime	Sedanje ime	Lega	Začetek gradnje	Konec gradnje	Komentar
Ḫaldiei URU Ziuqinui	Kef Kalesi	6 km severovzhodno od Adilcevaza na severozahodni obali Vanskega jezera	pod Ruso II.	–	identificirana ko spodnje mesto Burneyja
Rusaḫinili Eiduru-kai	Ayanıs Kalesı	Aǧartı severovzhodno od Vanskega jezera, provinca Van	651 pr. n. št., dokončana pod Ruso II.	ob koncu vladavine Ruse II. uničena, morda zaradi potresa	spodnje mesto na severu (Pinatbası), vzhodu (Güneytepe) in južno od citadele
Rusaḫinili Qilbanikai	Toprakkale	severovzhodno od citadele Vana ob vznožju gore Zimzim Dağı	Rusa II., za njim Bastam	nasilno uničen	na vzhodu in severovzhodu spodnje mesto
Rusa-i URU.TUR	Bastam	Dolina Ak Cay nad ravnico Qara Ziyaeddin, okrožje Choy, zahodni Azerbajdžan	pod Ruso II.	uničili Medijci ?	pred tem tlakovana cesta iz 8. st. pr. n. št.
Teišebai URU	Kamir blur	Bregovi Razdana (Zanga) severozahodno od Erevana, Armenija	pod Ruso II.	–	spodnje mesto leži južno in zahodno od citadele

Materialna kultura

Med njegovo vladavino so se zgodile globoke spremembe v urartski materialni kulturi. Prve urartske klinopisne tablice so iz obdobja njegove vladavine.^[7] Najdene so bile v Toprakkaleju, Kamir bluru, Bastamu in Ajanisu.

Napis na steli iz Keshir-göla govori o izgradnji vodovoda pod Ruso II.

Napisi

Napisi Ruse II. so na splošno osupljivo redki in prihajajo predvsem iz kraljevih trdnjav.

Kemik Waldemar Belck je leta 1891 pri Tušpi odkril Rusovo stelo, ki govori o izgradnji rezervoarja za oskrbo Tušpe in Rusahinilisa z vodo.

Drug Rusov napis je na vratih Ajanisa.

Datiranje

Edina fiksna točka za datiranje Rusove vladavine je omemba Asurbanipala v molitvi iz leta 653/652 pr. n. št. Tram iz templja Ḫaldi v citadeli Ayanı je bil posekan od leta 677 do 673 +4/-7 pr. n. št. in potrjuje konvencionalni pristop datiranja Rusove vladavine.^[8]