Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr. n. št. do odstavitve Pahlavidske dinastije leta 1979.

Zgodovina Irana in Perzije
Medijsko cesarstvo (728–550 pr. n. št.)
Ahemenidsko cesarstvo (648–330 pr. n. št.)
Selevkidsko cesarstvo (312-47 pr. n. št.)
Partsko cesarstvo (247 pr. n. št.-224 n. št.)
Sasanidsko cesarstvo (226–650)
Samanidi
Buvajhidi
Seldžuško cesarstvo
Horezmski imperij
Ilkhanat
Safavidi
Zandi
Kadžarsko cesarstvo
Pahlavi
Iranska revolucija
Islamska republika Iran (1980– )

Medijsko cesarstvo (678–549 BC)

Portret	Ime	Sorodstvo	Vladanje	Komentar
Medijsko kraljestvo (678 pr. n. št.–549 pr. n. št.)
	Dejok		700–647 pr. n. št.	Prvi znani medijski vladar.
	Fraort	Dejokov sin	647–625 pr. n. št.
Skitska vladavina (624–597 pr. n. št.)
	Kjaksar	Fraortov sin	624–585 pr. n. št.	Dinastija medijskih kraljev je bila znana kot Kjaksaridska dinastija; ime je dobila po Kjaksarju ali po neznanem kralju, ki je vladal pred Dejokom.[1]
	Astjag	Kjaksarjev sin	585–549 pr. n. št.	Zadnji medijski kralj.

Medijci so bili iransko ljudstvo. Perzijci, ki so bili z njimi tesno povezani in jim bili podložni, so se v 6. stoletju pr. n. št. uprli Medijskemu cesarstvu.

Ahemenidsko cesarstvo (~705–559 pr. n. št.)

Glavni članek: Ahemenidsko cesarstvo.

Portret	Ime	Sorodstvo	Vladanje	Komentar
Ahemenidi (~705–559 pr. n. št.)
	Ahemen		~705 pr. n. št.	Prvi vladar Ahemenidskega kraljestva.
	Teisp	Ahemenov sin.	~640 pr. n. št.
	Kir I.	Teispov sin.	~580 pr. n. št.
	Arijaramna	Teispov sin.		Sovladar Kira I.
	Kambiz I.	Sin Kira I. in oče Kira II.	~550 pr. n. št.
	Arsam	Arijaramnov sin.		Sovladar Kambiza I.

Ahemenidsko cesarstvo (559–334/327 pr. n. št.)

Glavni članek: Ahemenidsko cesarstvo.

Portret	Naslovi	Vladarsko ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Ahemenidi (559–334/327 pr. n. št.)
	Veliki kralj, kralj kraljev, kralj Anšana, kralj Medije, kralj Babilonije, kralj Sumerije in Akadije, kralj štirih vogalov sveta	Kir Veliki	–	600 pr. n. št.	Sin Kambiza I. in Mandane Medijske, Astjagove hčerke	559–530 pr. n. št.	530 pr. n. št.	Kralj Anšana od 559 pr. n. št. Ubit v bitki z Masageti.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Kambiz II.	–	?	Sin Kira Velikega.	530–522 pr. n. št.	521 pr. n. št.	Umrl na pohodu proti upornikom. Faraonski naslovi: Horovo ime: Smataui, Prestolno ime: Mesutire[2]
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Bardija	Gaumata (?)	?	Sin Kira Velikega; morda prevarant, ki je trdil, da je Bardija.	522 pr. n. št.	522 pr. n. št.	Ubili so ga perzijski aristokrati.
		Smerdis	–		Domnevni brat Kambiza II.	521 pr. n. št.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Darej I. Veliki	–	550 pr. n. št.	Histaspov sin.	522–486 pr. n. št.	486 pr. n. št.	Faraonski naslovi: Horovo ime: Menkhib Prestolno ime: Stutre[3]
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Kserks I. Veliki	–	519 pr. n. št.	Sin Dareja I.	485–465 pr. n. št.	465 pr. n. št.	Zelo verjetno Ahasuer iz Esterine knjige[4]
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Artakserks I. Dolgoroki	Ars	?	Sin Kserksa I.	465–424 pr. n. št.	424 pr. n. št.	Nekateri domnevajo, da je istoveten s kraljem Ahaseurom iz Esterine knjige.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Kserks II.	Artakserks	?	Sin Artakswrksa I.	424 pr. n. št.	424 pr. n. št.	Priznan samo v Perziji; ubil ga je Sogdijan.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	?	Sogdijan	?	Sin Artakserksa I.	424–423 pr. n. št.	423 pr. n. št.	Priznan samo v Perziji in Elamu; ubil ga je Darej II.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Darej II. Noh	Noh	?	Sin Artakserksa I.	424–404 pr. n. št.	404 pr. n. št.
	Veliki kralj, kralj kraljev	Artakserks II. Mnemon	Arsak	?	Sin Dareja II.	404–358 pr. n. št.	358 pr. n. št.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Artakserks III. Noh	Noh	?	Sin Artakserksa II.	358–338 pr. n. št.	338 pr. n. št.	Ubit.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Artakserks IV. Arz	Arz	?	Sin Artakserksa III.	338–336 pr. n. št.	336 pr. n. št.	Ubit.
	Veliki kralj, kralj kraljev, faraon Egipta	Darej III. Kodoman	Artašata	380 pr. n. št.	Sin Arzama sina Ostana sina Dareja II.	336–330 pr. n. št.	330 pr. n. št.	Ubil ga je Artakserks V.
	Veliki kralj, kralj kraljev	Artakserks V.	Bes	?	Morda potomec Artakserksa II.	330–329 pr. n. št.	329 pr. n. št.	ubil ga je Aleksander Veliki.

Opombi:

• Na splošno velja, da se je Stara Perzija končala s propadom Ahemenidske dinastije v vojnah Aleksandra Velikega.
• Pisni viri teh vladarjev so dokaj dvomljivi in velikokrat veljajo za iznajdbo Dareja I.

Makedonsko cesarstvo (336–306 pr. n. št.)

Makedonsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu

Glavni članek: Makedonija (kraljestvo).

Portret	Naslov	Ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Argidska dinastija (336–306 pr. n. št.)
	Kralj	Aleksander Veliki	356 pr. n. št.	Sin Filipa II. Makedonskega	336–323 pr. n. št.	13. junij 323 pr. n. št.	Kralj Makedonije od leta 336 pr. n. št. kot Aleksander III.
	Kralj	Filip III. Arhidej	okoli 359 pr. n. št.	Sin Filipa II. Makedonskega	junij 323 – 317 pr. n. št.	317 pr. n. št.	Ubit v Olimpiji.
	Kralj	Aleksander IV. Makedonski	september 323 pr. n. št.	Sin Aleksandra III.	september 323–309 pr. n. št.	309 pr. n. št.	Kralj Makedonije kot Aleksander IV. do leta 309 pr. n. št., ko ga je ubil Antipatrov sin Kasander.
	Regent	Perdik	?		junij 323–321 pr. n. št.	321 pr. n. št.	Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., princa Orestide.
	Regent	Antipater	398 pr. n. št.	Sin Jola.	321–319 pr. n. št.	319 pr. n. št.	Regent za Aleksandra IV. in Filipa III.
	Regent	Poliperhon	394 pr. n. št.	Sin Simija.	319–316 pr. n. št.	303 pr. n. št.	Regent za Aleksandra IV. in Filipa III., v Perziji brez prave oblasti.
	Regent	Kasander	? pr. n. št.	Antipatrov sin.	316–309 pr. n. št.	297 pr. n. št.	Regent za Aleksandra IV. in njegov morilec, v Perziji brez prave oblasti.

Selevkidsko cesarstvo (311–129 pr. n. št. )

Selevkidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu

Glavni članek: Selevkidsko cesarstvo.

Portret	Naslov	Vladarsko ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Selevkidi (311–129 pr. n. št.)
	King	Selevk I. Nikator	–	okoli 358 pr. n. št.	Sin Antioha sina Selevka.	311–281 pr. n. št.	281 pr. n. št.	Kot "kralj" se je naslavljal od leta 306 pr. n. št.
	Kralj	Antioh I. Soter	–	?	Sin Selevka I.	281–261 pr. n. št.	261 pr. n. št.	Sovladar od leta 291 pr. n. št.
	Kralj	Antioh II. Teos	–	286 pr. n. št.	Sin Antioha I.	261–246 pr. n. št.	246 pr. n. št.
	Kralj	Selevk II. Kalinik	–	?	Sin Antioha II.	246–225 pr. n. št.	225 pr. n. št.
	Kralj	Selevk III. Keraun	Aleksander	okoli 243 pr. n. št.	Sin Selevka II.	225–223 pr. n. št.	223 pr. n. št.
	Veliki kralj	Antioh III. Veliki	–	okoli 241 pr. n. št.	Sin Selevka II.	223–187 pr. n. št.	187 pr. n. št.
	Kralj	Selevk IV. Filopator	–	?	Sin Antioha III.	187–175 pr. n. št.	175 pr. n. št.
	Kralj	Antioh	–	okoli 180 pr. n. št.	Sin Selevka IV.	175–170 pr. n. št.	170 pr. n. št.	Umoril ga je Antioh IV. Epifan.
	Kralj	Antioh IV. Epifan	Mitridat	okoli 215 pr. n. št.	Sin Antioha III.	175–163 pr. n. št.	163 pr. n. št.	Ubit v Elimaju.
	Kralj	Antioh V. Eupator	–	okoli 172 pr. n. št.	Sin Antioha IV.	163–161 pr. n. št.	161 pr. n. št.
	Kralj	Demetrij I. Soter	–	185 pr. n. št.	Sin Selevka IV.	161–150 pr. n. št.	150 pr. n. št.
	Kralj	Aleksander Balas	–	?	Domnevno sin Antioha IV.	150–146 pr. n. št.	146 pr. n. št.
	Kralj	Demetrij II. Nikator	–	?	Sin Demetrija I.	146–139 pr. n. št.	139 pr. n. št.	Poražen in ujet v vojni s Parti. Poročen z Rodoguno, hčerko Mitridata I. Partskega.
	Kralj	Antioh VI. Dioniz	–	148 pr. n. št.	Sin Aleksandra III.	145–142 pr. n. št.	138 pr. n. št.	V sporu z Demetrijem II.
	Kralj	Antioh VII. Sidet	–	?	Sin Demetrija I.	139–129 pr. n. št.	129 pr. n. št.	Ubit v bitki s Fraatom II. Partskim.

Leta 247 pr. n. št je Arsak I. ustanovil Partsko cesarstvo in začel širiti svoje ozemlje, dokler niso Selevkidi sredi 2. stoletja pr. n. št v celoti izgubili oblast nad Perzijo. Po Antiohu IV. je bilo več Selevkidskih vladarjev iz Sirije in nekaj časa iz Babilonije, vendar noben ni imel večje moči v Perziji.

Fratarake

Glavni članek: Frataraka.

Zgleda, da so bili fratarake guvernerji ali natančneje podsatrapski guvernerji Selevkidskega cesarstva.

Ime		Datum	Kovanci	Sorodstvo	Komentar
1	Bajdad (bgdt)	3. stoletje pr. n. št.		Frataraška dinastija. Bajkardov sin.	Guuverner Selevkidskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis bgdt prtrk' zy 'lhy' (Bajdād, fratarakā bogov).
2	Ardahšir I. (rtḥštry)	sredina 3. stoletja pr. n. št.		Frataraška dinastija.	Guverner Selevkidskega cesarstva.
3	Vahbarz (whwbrz - v Poljenu 7.40 omenjen kot Oborz)	sredina 3. stoletja pr. n. št.		Frataraška dinastija.	Guverner Selevkidskega cesarstva.
4	Vadfradad I. (wtprdt)	3. stoletje pr. n. št.		Frataraška dinastija. Vahbarzov sin.	Guverner Selevkidskega cesarstva.
5	Vadfradad II.	okoli 140 pr. n. št.		Frataraška dinastija.	Guverner Selevkidskega cesarstva v prehodnem obdobju. Na kovancu je aramejski napis wtprdt [p]rtrk' zy 'ly' (Vādfradād, frataraka bogov).[5]
6	Neznani kralj I. (Syknlt?)	druga polovica 2. stoletja pr. n. št.		?	Prehodno obdobje. Na kovancu ni napisa.

Nedavna odkritja perzijskih kovancev kažejo, da so vladali verjetno v naslednjem zaporedju: Ardašir I., Vahbarz, Vadfradad I., Bajdad in Vadfradad II. ^[6]

Kralji Perzije (Farsa)

Ime		Datum	Kovanci	Sorodstvo	Komentar
7	Darev I.	konec 2. stoletja pr. n. št.		?	Darev I. in njegovi nasledniki so bilo podkralji Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis d’ryw mlk (𐡃‬𐡀𐡓𐡉‬‬𐡅‬ 𐡌𐡋‬𐡊‬, Kralj Darev).[5]
8	Vadfradad III.	prva polovica 1. stoletja pr. n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis wtprdt mlk (𐡅‬𐡕‬𐡐‬𐡓‬𐡃‬𐡕 𐡌‬𐡋𐡊‬, Kralj Vadfradad).
9	Darev II.	1. stoletje pr. n. št.		Sin Vadfradada III.	Podkralj Partskega cesarstva. Na kovancu je aramejski napis d’ryw mlk brh wtprdt mlk' (Kralj Darev, sin kralja Vadfradada).
10	Ardahšir II.	druga polovica 1. stoletja pr. n. št.		Sin Dareva II.	Podkralj Partskega cesarstva. Brat Vahšir I. ga je ubil.
11	Vahšir (Oksater)	druga polovica 1. stoletja pr. n. št.		Sin Dareva II.	Podkralj Partskega cesarstva.
12	Pakor I.	prva polovica 1. stoletja n. št.		Sin Vahširja I.	Podkralj Partskega cesarstva.
13	Pakor II.	prva polovica 1. stoletja n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva.
14	Nambed	sredina 1. stoletja n. št.		Sin Ardahširja II.	Podkralj Partskega cesarstva.
15	Napad	druga polovica 1. stoletja n. št.		Sin Nambeda.	Podkralj Partskega cesarstva.
16	'Neznani kralj II.'	konec 1. stoletja n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva.
17	Vadfradad IV.	prva polovica 2. stoletja n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva.
18	Mančir I.	prva polovica 2. stoletja n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva.
19	Ardašir III.	prva polovica 2. stoletja n. št.		Sin Mančirja I.	Podkralj Partskega cesarstva.
20	Mančir II.	sredina 2. stoletja n. št.		Sin Ardaširja III.	Podkralj Partskega cesarstva.
21	Neprepoznan kralj III./ predhodnik Pakorja III.[7]	druga polovica 2. stoletja n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva.
22	Mančir III.	druga polovica 2. stoletja n. št.		Sin Manširja II.	Podkralj Partskega cesarstva.
23	Ardašir IV.	konec 2. stoletja n. št.		Sin Mančirja III.	Podkralj Partskega cesarstva.
24	Vahšir II. (Oksater)	okoli 206-210 n. št.		?	Podkralj Partskega cesarstva. Zadnji Bazarangid.
25	Šapur	začetek 3. stoletja n. št.		Brat prvega Sasanida Ardaširja I.	Podkralj Partskega cesarstva.
26	Ardašir V. (Sasanidska dinastija Ardašir I.)	začetek 3. stoletja n. št.			Podkralj Partskega cesarstva. Prvi sasanidski vladar.

Partsko cesarstvo (247 pr. n. št. – 228 n. št.)

Glavni članek: Partsko cesarstvo.

Partsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu

Selevkidska dinastija je postopno izgubila oblast v Perziji. Leta 253 se je v Partiji uveljavila dinastija Arsakidov. Parti so postopoma širili svoji oblast, dokler niso sredi 2. stoletja pr. n. št. Selevkidi izgubili vso oblast. Oblast na vzhodu cesarstva je Antioh VII. Sidet dokončno izgubil leta 129 pr. n. št.

Portret	Naslov	Vladarski ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanja	Smrt	Komentar
Partska Arsakidska dinastija (247 pr. n. št. – 228 n. št.)
	Kralj, karen, avtokrat	Arsak I.	Tiridat I. ali Arsak	?	Potomec Arsaka, sina Friapata, ki je bil verjetno sin Artakserksa II.	247–211 pr. n. št.	211 pr. n. št.
	?	Arsak II.	Artaban I. ali Arsak	?	Sin Arsaka I.	211–185 pr. n. št.[8]	185 pr. n. št.
	?	Arsak III.	Friapatij	?	Vnuk Tiridata I.	185–170 pr. n. št.[8]	170 pr. n. št.
	?	Arsak IV.	Fraat I.	?	Sin Friapatija.	170–167 pr. n. št.[9]	167 pr. n. št.
	Veliki kralj, Teos, Teopator, Filhelen	Arsak V.	Mitridat I.	?	Sin Friapatija.	167[9] –132 pr. n. št.[10]	132 pr. n. št.
	Veliki kralj, Filopator, Teopator, Nikifor	Arsak VI.	Fraat II.	?	Sin Mitridata I.	132–127 pr. n. št.[10]	127 pr. n. št.	Ubit v bitki s Skiti.
	Kralj	Arsak VII.	Artaban II.	?	Sin Friapatija.	127–126 pr. n. št.[10]	126 pr. n. št.	Ubit v bitki s Točarji.
	Veliki kralj, teopator, Filadelf, Filhelen, Epifan	Arsak VIII.	Vologaz (?)[10]	?	Sin Friapatija.	126–122 pr. n. št.[10]	122 pr. n. št.	Prvi arsakidski kralj Medije, Arana in Iberije.
	Veliki kralj, kralj kraljev, Epifan, Filhelen	Arsak IX.	Artaban (?)[10]	?	Sin Artabana II.	122–121 pr. n. št.	121 pr. n. št.	Ubit v bitki z Medijci.
	Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Epifan, Soter	Arsak X.	Mitridat II.	?	Sin Artabana II.	121[11]–91 pr. n. št.	91 pr. n. št.
	Veliki kralj, Eepifan, Filhelen, Everget, avtokrat	Arsak XI.	Gotarz I.	?	Sin Mitridata II.	91–87 pr. n. št.	87 pr. n. št.
	Veliki kralj, Teopator, Nikator	Arsak XII.	Artaban (?)[9]	?	Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza	91–77? pr. n. št.	77 (?) pr. n. št.
	Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Everget, Filhelen, avtokrat, Filopator, Epifan	Arsak XIII.	Mitridat[10]	?	Verjetno sin Mitridata II.	88–67 pr. n. št.	67 pr. n. št.
	Veliki kralj kraljev, Everget, Epifan, Filhelen	Arsak XIV.	Orod I.	?	Verjetno sin Mitridata II.	80–75 pr. n. št.	75 pr. n. št.
	Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen	Arsak XV.	Sanatruk	157 pr. n. št.	Verjetno sin Arsaka VIII. Vologaza (?)[9]	77–70 pr. n. št.	70 pr. n. št.
	Veliki kralj, Teopator, Everget, Epifan, Filhelen, Evzeb	Arsak XVI.[9]	Arsak (?) ali Vardan (?) ali Vonon (?)	?	?	77–66 pr. n. št.	66 pr. n. št.	Najbolj zamračen velik monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega.
	Veliki kralj, Teos, Everget, Epifan, Filhelen	Arsak XVII.	Fraat III.	?	Sin Sanatruka.	70–57 pr. n. št.	57 pr. n. št.	Ubil ga je Orod II.
	Veliki kralj, Filopator, Everget, Epifan, Filhelen	Arsak XVIII.[9]	?	?	Verjetno sin Arsaka XVI.	66–63 pr. n. št.	63 pr. n. št.	Drugi najbolj zamračen monarh 1. tisočletja pr. n. št. O njem ni trenutno prav nič znanega.
	Veliki kralj, veliki kralj kraljev, Dikaj, Epifan, Teos, Eupator, Teopator, Filhelen	Arsak XIX.	Mitridat III.	?	Sin Fraata III.	65[9] –54 pr. n. št.	54 pr. n. št.	Ubil ga je Orod II.
	Kralj kraljev, Filopator, Eupator, Everget, Dikaj, Filhelen, Ktist	Arsak XX.	Orod II.	?	Sin Fraata III.	57–38 pr. n. št.	38 pr. n. št.	Ubil ga je Fraat IV.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXI.	Pakor I.	?	Sin Oroda II.	50–38 pr. n. št.	38 pr. n. št.	Ubit v bitki z Rimljani.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXII.	Fraat IV.	?	Sin Oroda II.	38–2 pr. n. št.	2 pr. n. št.	Ubila ga je Muza Partska.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, avtokrat, Filoromej	Arsak XXIII.	Tiridat II.	?	Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.	30–25 pr. n. št.	po 23 pr. n. št.	Po odstavitvi odšel v Rim.
	?	Arsak XXIV.	Mitridat[12]	?	Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.	12–9 pr. n. št.	?
	Kraljica kraljic, Tea, Uranija	Muza	Muza Partska	?	Kraljica Fraata IV.	2 pr. n. št. – 4 n. št.	4? n. št.	Mati Fraata V.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXV.	Fraat V. (Fraatek)	?	Sin Fraata IV. in Muze Partske.	2 pr. n. št. – 4 n. št.	4 n. št.	Po odstavitvi odšel v Rim.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXVI.	Orod III.	?	Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.	4–6 n. št.	6	Ubili so ga partski aristokrati.
	Veliki kralj, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, Nikifor	Arsak XXVII.	Vonon I.	?	Sin Fraata IV.	8–12	19	Po odstavitvi odšel v Rim. Rimljani so ga kasneje ubili.
	Kralkj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXVIII.	Artaban III.	?	Verjetno potomec Arsaka XIII. Mitridata.	10–40	40
	?	Arsak XXIX.	Tiridat III.	?	Verjetno potomec Tiridata II.	35–36	?	Po odstavitvi odšel v Rim.
	?	Arsak XXX.	Cinam	?	Sin Artabana III.	37	?	Odstopil.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXI.	Gotarz II.	11	Sin Artabana III.	40–51	51
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXII.	Vardan I.	?	Sin Artabana III.	40–46	46	Ubil ga je Gotarz III.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXIII.	Vonon II.	?	Verjetno sin Artabana III.	okoli 45–51	51
	?	Arsak XXXIV.	Mitridat[13]	?	Sin Vonona I.	49–50	?	Gotarz II. ga je pohabil in ubil.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen, gospodar	Arsak XXXV.	Vologas I.	?	Sin Vonona II.	77
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXVI.	Vardan II.	?	Sin Vologasa I.	55–58	?	Odstavljen.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXVII.	Vologas II.	?	Verjetno starejši sin Vologasa I.	77–89/90	?
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXVIII.	Pakor II.	?	Verjetno mlajši sin Vologasa I.	77–115	115
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XXXIX.	Artaban IV.	?	Verjetno sin Vologasa I. ali Artabana III.	80–81	?
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XL.	Kosroj I.	?	Brat Pakorja II.	89/90–130	130
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLI.	Vologas III.	?	Verjetno sin Sanatruka I.	105–148	148	Bil je tudi kralj Armenije kot Vologas I.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLII.	Partamaspat	?	Sin Kosroja I.	116–117	po 123	Po osdstavitvi odšel v Rim.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLII.	Partamaspat	?	Sin Kosroja I.	116–117	po 123	Po osdstavitvi odšel v Rim.
			Sanatruk II.	?	Sin Mitridata IV.	116
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLIV.[14]	?	?	?	okoli 140 – okoli 140	okoli 140
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLV.	Vologas IV.	?	Sin Mitridata IV.	148–191	191
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLVI.	Vologas V.	?	Sin Vologasa IV.	191–208	208
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLVII.	Kosroj II.	?	Verjetno sin Vologas IV.	okoli 190 – okoli 195	?
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLVIII.	Vologas VI.	181	Sin Vologasa V.	208–228	228	Ardašir I. ga je ubil.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak XLIX.	Artaban V.	?	Sin Vologasa V.	213–226	226	Ardašir I. ga je ubil.
	Kralj kraljev, Everget, Dikaj, Epifan, Filhelen	Arsak L.	Tiridat IV.[15]	?	Sin Vologasa IV.	217–222	?	Bil je tudi kralj Armenije.

Sasanidsko cesarstvo (224–651)

Sasanidsko cesarstvo v njegovem največjem obsegu

Glavni članek: Sasanidsko cesarstvo.

Portret	Naslov	Vladarsko ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Sasanidi
	Šahinšah[16]	Ardašir I.	–	180	Sin Papaka, sina Sasana.	28. april 224 – februar 242	februar 242
	Šahinšah	Šapur I.	–	215	Sin Ardaširja I.	12. april 240 – maj 270	maj 270	Utrdil in razširil je Sasanidsko cesarstvo, se vojskoval z Rimskim cesarstvom in s cesarjem Filipom Arabcem sklenil mirovni sporazum, ki so ga Rimljani imeli za "najbolj sramotnega v rimski zgodovini".
	Šahinšah, vuzurg Armananšah[17]	Hormizd I.	Hormizd-Ardašir	?	Sin Šapurja I.	maj 270 – junij 271	junij 271	Sodeloval je v očetovih vojnah proti Rimskemu cesarstvu in bil guverner Armenije, sicer pa se med njegovim vladanjem v Iranu ni zgodilo nič posebnega.
	Šahinšah, Gilanšah	Bahram I.	–	?	Sin Šapurja I.	junij 271 – september 274	september 274	Z njegovo vladavino se je končala sasanidska strpnost do manihejstva. Zaratustrstvo postane državna vera.
	Šahinšah	Bahram II.	–	?	Sin Bahrama I.	september 274 – 293	293
	Šahinšah, Sakanšah	Bahram III.	–	?	Sin Bahrama II.	293	293	Bahram III. se šteje za prešibkega vladarja, da bi vladal obsežnemu cesarstvu. Večina plemstva je izpodbijala njegovo nasledstvo in obljubila zvestobo njegovemu staremu stricu Narsehu. Odstavljen.
	Šahinšah, Vuzurg Armananšah	Narseh	–	?	Sin Šapurja I.	293–302	302	Kot satrap Kušana in vseh vhodnih sasanidskih ozemelj je leta 293 z državnim udarom odstavil Bahrama III. in končal večletno obdobje notranje nestabilnosti. Obnovil je sasanidsko ekspanzionistično zunanjo politiko.
	Šahinšah	Hormizd II.	–	?	Narsehov sin.	302–309	309	Vladavino Hormizda II. so zaznamovali notranji pretresi, s katerimi se je uspešno spopadal. Vladavino so prekinile spletke iranskega plemstva, ki ga je na osamljenem kraju umorilo.
	Šahinšah	Adur Narseh	–	?	Sin Hormizda II.	309	309	Iranski aristokrati so ga ubili.
	Šahinšah, Dhu al-aktaf[18]	Šapur II.	–	309	Sin Hormizda II.	309–379	379	Spada med štiri najslavnejše iranske vladarje. Z njegovo vladavino se je začela prva zlata doba cesarstva. Izvajal je strogo versko politiko, kaznoval heretike in odpadnike in preganjal kristjane. Do Judov je bil prijateljsko razpoložen.
	Šahinšah	Ardašir II.	–	309/310	Sin Hormizda II.	379–383	383
	Šahinšah	Šapur III.	–	?	Sin Šapurja II.	383 – december 388	december 388	Z Rimljani je sklenil sporazum o delitvi Armenije, na vzhodu pa je v vojni z Alhonskimi Huni izgubil Kabul.
	Šahinšah, Kirmanšah	Bahram IV.	–	?	Sin Špurja II.	december 388 – 399	399	Neučinkovit in med plemstvom in zaratustrsko duhovščino osovražen vladar. Leta 399 so ga ubili lastni vojaki.
	Šahinšah	Jazdegerd I.	–	363	Sin Šapurja III.	399 – 21. januar 420	21. januar 420	Vladavina Jazdegerda I. je bila obdobje prenove. Vodil je strpno versko in miroljubno zunanjo politiko, ki ni bila skladna z interesi plemstva in zaratustrske duhovščine, zato so ga umorili.
	Šahinšah	Šapur IV.	–	?	Sin Jazdegerda I.	420	420	Kralj Armenije. Po očetovi smrti prevzel oblast in vladal zelo malo časa, ker sta ga plemstvo in duhovščina umorila.
	Šahinšah	Kozrav Uzurpator	–	?	Sin Bahrama IV..	420	?	Za šaha ga je izvolilo plemstvo in duhovščina po umoru Šapurja IV. Njegova usoda po odstopu s prestola ni znana.
	Šahinšah	Bahram V.	–	406	Sin Jazdegerda I.	21. januar 420 – 20. junij 438	20. junij 438
	Šahinšah	Jazdegerd II.	–	?	Sin Bahrama V.	20. junij 438 – 15. december 457	15. december 457
	Šahinšah	Hormizd III.	–	399	Sin Jazdegerda II.	457–459	459	Peroz I. ga je ubil.
	Šahinšah	Peroz I.	–	459	Sin Jazdegerda II.	457 – januar 484	januar 484	Ubit v bitki s Heftaliti.
	Šahinšah	Balaš	–	?	Sin Jazdegerda II.	februar 484 – 488	488
	Šahinšah	Kavad I.	–	449	Sin Peroza I.	488–496	13. september 531	Odstavljen. Po več zmagah in porazih v vojni z Bizantinci je leta 532 z njimi sklenil "večni mir". Nadoblasti Heftalitov se mogel otresti, a je kljub temu ustanovil nekaj mest in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo.
	Šahinšah	Džamasp	–	?	Sin Peroza I.	496–498	502	Odstavljen.
	Šahinšah, Anuširavan, Pravični	Kozrav I.	–	500	Sin Kavada I.	13. september 531 – 31. januar 579	31. januar 579	Uvedel učinkovit davčni sistem, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti. Uvedel je nove enote dehkanov (vitezov), ki jih je plačevala država. Bolj ali manj uspešno se je vojskoval z Bizantinci. S pomočjo polbrata jemenskega kralja je osvojil južno Arabijo.
	Šahinšah	Hormizd IV.	–	540	Sin Kozrava I.	31. januar 579 – 5. september 590	5. september 590	Vistahm ga je ubil.
	Šahinšah, Aparviz	Kozrav II.	–	570	Sin Hormizda IV.	september 590 – september 590	28. februar 628	Odstavljen, odšel na bizantinsko ozemlje.
Mihranidi
	Šahinšah, Čubineh	Bahram VI.	Merbandak	?	Sin Bahrama Gušnaspa Mihranskega	september 590 – januar 591	591	Umorjen na ukaz Kozrava II.
Sasanidi
	Šahinšah, Aparviz	Kozrav II.	–	570	Sin Hormizda IV.	januar 591 – 25. februar 628	28. februar 628	Usmrčen na ukaz Kavada II.
Ispahbudani
	Šahinšah	Bistam	–	?	Sin Šašurja Ispahbudanskega; stric Kozrava II. in mož Gorduje, sestre Bahrama V.	591 – 596 ali 600	596 ali 600	Ubila ga je žena Gorduja ali njegov general Pariovk.
	Šahinšah	Hormizd V.	–			593
Sasanidi
	Šahinšah	Kavad II.	Širuja	?	Sin Kozrava II.	25. februar 628 – 15. september 628	15. september 628	Umrl zaradi kuge.
	Šahainšah	Ardašir III.	–	621	Sin Kavada II.	15. september 628 – 27. april 629	27. april 629	Šahbaraz ga je ubil.
Mihranidi
	Šahinšah, Šarvaraz	Šarbaraz	–	?	Sasanidski general iz Mihranske dinastije.	27. april 629 – 17. junij 629	17. junih 629	Ubit na Boranov ukaz.
Sasanidi
	Šahinšah	Kozrav III.	–	?	Nečak Kozrava II.	630	630	Ubit po petih dneh vladanja.
	Šahbanu, Kraljica	Boranduht	–	590	Hčerka Kozrava II.	17. junij 629 – 16. junij 630 (prvič) 631 – 632 (drugič)	632	Iranski aristokrati so jo odstavili in zamenjali s Šapurjem Šahrvarazom. Po ponovnem prihodu na prestol so jo zadavili.
	Šahinšah	Šapur-i Šarvaraz	–	?	Sin Šahrbaraza in neznane sestre Kozrava II.	630	?	Iranski aristokrati so ga odstavili in zamenjali z Azarmidohto.
	Šhinšah	Peroz II.	Gušnasp-Bandeh	?	Sin Mihran-Gošnaspa in Čaharbaht, hčerke Jaznadada, sina Kozrava I.	630	630	Iranski aristokrati so ga ubili.
	Šahbanu	Azarmidoht	–	?	Hčerka Kozrava II.	630–631	631	Iranski aristokrati so jo ubili.
	Šahinšah	Kozrav IV.	Hurrazad	?	Sin Kozrava II.	631	631	Iranski aristokrati so jo ubili.
Ispahbudhani
	Šahinšah	Faroh Hormizd	–	?	Sin sasanidskega generala Vindujiha, Vistahmov brat	630–631	631	Ubit na Azarmidohtin ukaz.
Sasanidi
	Šahinšah	Hormizd VI.	–	?	Vnuk Kozrava II.	630–631	631	Iranski aristokrati so jo ubili.
	Šahinšah	Jazdegerd III.	–	624	Sin Šahrijarja, sina Kozrava II.	16. junij 632–651	651	Ubit.

Opomba: Na splošno velja, da se je klasična Perzija končala s propadom Sasanidskega cesarstva zaradi muslimanske osvojitve Perzije.

Dabujidsko kraljestvo (642–760)

Glavni članek: Dabujidi.

Dabujidsko kraljestvo okoli leta 720)

Dabujidi so bili zoroastrska perzijska dinastija, ki je več kot sto let vladala na severu Irana, dokler je ni osvojil Abasidski kalifat.

Portret	Naslov	Ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Dabujidi (642–760)
	Sepahbod	Gil Gavbara	?	Piruzov sin.	642–660	660
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Dabuja	?	Gil Gavbarov sin.	660–676	676
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Farukan I. Veliki	?	Dabujev sin.	712–728	728
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Dadburzmir	?	Sin Farukana Velikega.	728–740/741	740/741
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Farukan II. Mali	?	Sin Farukana Velikega.	740/741–747/48	747/48	Regent za Kuršida Tabaristanskega.
	Sepahbod, Gil-Gilan, Padašvargaršah	Kuršid Tabaristanski	734	Sin Dadburzmirja.	740/741–760	761	Naredil samomor.

Rašidunski kalifat (642–661)

Glavni članek: Rašidunski kalifat.

Rašidunsko cesarstvo v svojem največjem obsegu pod kalifom Utmanom leta 654

Portret	Naslov	Ime	Kunja	Rojen	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
	Al Faruk, Kalif, Emir al-Muminin	Omar	Abu Hafs	583	Sin Katab ibn Nufajla.	642–644	644	Omar je postal kalif leta 634; njegova vojska je leta 642 osvojila Perzijo. Ubil ga je Piruz Nahavandi.
	Zonurain, Kalif, Emir al-Muminin	Utman ibn Afan	Abu Amr	579	Sin Afana iz omajadskega klana.	644–656	656	Ubili so ga uporniki.
	Al-Mortaza, Kalif, Emir al-Muminin, Veliki imam, Mula Ali	Ali Ibn Abi Talib	Abul-Hasan	598	Sin Abu Taliba iz Hašemitskega klana, Mohamedov zet.	656–661	661	Ubili so ga Haridžiti.

Omajadski kalifat (661–750)

Glavni članek: Omajadski kalifat.

Omajadski kalifat v svojem največje, obsegu okoli leta 750

Portret	Naslov	Ime	Kunja	Rojen	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
	Kalif, Emir al-Muminin	Muavija I.	Abu Abdulah	?	Sin Abu Sufjan ibn Harba, bratranec Utman ibn Afana in drugi bratranec preroka Mohameda.	661–680	680
	Kalif, Emir al-Muminin	Jezid I.	Abu Halid	?	Sin Muavije I.	680–683	683
	Kalif, Emir al-Muminin	Muavija II.	Abu Abd ur-Rahman	?	Sin Jezida I.	683–684	?	Odstopil (?)
	Kalif, Emir al-Muminin	Marvan I.	Abu Abd al-Malik	?	Sin Hakama, bratranca Muavije I.	684–685	685	Ubila ge je žena.
	Kalif, Emir al-Muminin	Abd al-Malik	Abudul Valid	?	Sin Narvana I.	685–705	705
	Kalif, Emir al-Muminin	Al Valid I.	Abudul-Abas	?	Sin Abd al-Malika ibn Marvana.	705–715	715
	Kalif, Emir al-Muminin	Sulejman ibn Abd al-Malik	Abu Ajub	?	Sin Abd al-Malika ibn Marvana.	715–717	717
	Kalif, Emir al-Muminin	Omar II.	Abu Hafṣ	?	Sin Abd al-Aziza, sina Marvana I.	717–720	720
	Kalif, Emir al-Muminin	Jezid II.	Abu Halid	?	Sin Abd al-Malika ibn Marvana.	720–724	724
	Kalif, Emir al-Muminin	Hišam	Abudul Valid	?	Sin Abd al-Malika ibn Marvana	724–743	743
	Kalif, Emir al-Muminin	Al Valid II	Abudul Abas	?	Sin Jezida II.	743–744	744
	Kalif, Emir al-Muminin	Jezid III.	Abu Halid	?	Sin Al-Valida I. in Šahfarand, hčerke Peroza III.	744–744	744	Ubit.
	Kalif, Emir al-Muminin	Ibrahim	Abu Išak	?	Sin Al Valida I.	744–744	744	Ubit.
	Kalif, Emir al-Muminin	Marvan II.	Abu Abd al-Malik	?	Sin Mohameda, sina Marvana I.	744–750	750	Vladal iz Harrana v Al Džaziri (Gornja Mezopotamija); As Safah ga je ubi.

Abasidski kalifat (750–946)

Glavni članek: Abasidski kalifat.

Abasidski kalifat v njegovem največjem obsegu (okoli leta 850)

Portret	Naslov	Vladarsko ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
	Kalif, Emir al-Muminin	As-Safah	Abudul Abbas Abdulah	721	Sin Mohameda ibn Ali ibn Abdalaha, Mogamedovega strica po očetovi strani	750–754	754
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mansur	Abu Džafar Abdulah	714	As-Safahov brat	754–775	775
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mahdi	Abu Abdulah Mohamed	744/745	Al-Mansurjev sin	775–785	785
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Hadi	Abu Mohahamed Musa	764	Al-Mahdijev sin	785–786	786
	Kalif, Emir al-Muminin	Ar-Rashid	Abu Džafar Harun	763/766	Al-Mahdijev sin	786–809	809
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Amin	Abu Abdulah Mohamed	787	Sin Haruna al-Rašida	809–813	813	Al-mamun ga je ubil
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mamun	Abudl-Abas Abdulah	786	Sin Haruna al-Rašida	813–833	833
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mutasim	Abu Išak Mohamed	795	Sin Haruna al-Rašida	833–842	842
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Vatik	Abu Džafar Harun	816	Al-Mutasimov sin	842–847	847
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mutavakil	Abudl-Fazl Džafar	821	Al-Mutasimov sin	847–861	861	Al-Muntasir ga je ubil
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Muntasir	Abu Džafar Mohamed	837	Al-Mutavakil ga je ubil	861–862	862
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mustain	Abudl-Abas Ahmed	836	Sin Al-Mutasimovega sina Mohameda	862–866	866	Odstavljen in kasneje ubit
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mutaz	Abu Abdulah Zubajr	847	Al-Mutavakilov sin	866–869	869	Odstavljen in kasneje ubit
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Muhtadi	Abu Išak Mohamed	?	Al-Vathikov sin	869–870	870
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mutamid	Abudl-Abas Ahmed	844	Al-Mutavakilov sin	870–892	892
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mutadid	Abdul-Abbas Ahmed	854/861	Sin Al-Mutavakilovega sina Talha al-Muvafaka	892–902	902
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Muktafi	Abu Mohammad Ali	877/878	Son of Al-Mu'tadid	902–908	908
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Muktadir	Abul-Fazl Džafar	895	Al-Mutadidov sin	908–929 in 929–932	929	Za nekaj časa odstavljen
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Kahir	Abu Mansur Mohamed	899	Al-Mutadidov sin	929 in 932–934	929	Prisiljen k odstopu zaradi javnih protestov, kasneje odstavljen in oslepljen
	Kalif, Emir al-Muminin	Ar-Radi	Mohamed	907	Al-Muktadirjev sin	934–940	940	De facto oblast v letih 936-938 je bila v rokah Ibn Raika
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mutaki	Abu Išak Ibrahim	908	Al-Muktadirjev sin	940–944	944	De facto oblast v letih 940-941 je bila v rokah Badžkama, v letih 941-942 v rokah Ibn Raika, v letih 943-944 v rokah Nasirja al-Daula in Tuzuna, ki ga je odstavil in oslepil
	Kalif, Emir al-Muminin	Al-Mustakfi	Abudl-Kasim Abdulah	905	Al-Muktafijev sin	944–946	946	De facto oblast v letih 944-945 je bila v rokah Tuzuna in v letih 945-946 v rokah Abu Džafarja: odstavljen in oslepljen

Samanidsko cesarstvo (819–999)

Glavni članek: Samanidsko cesarstvo.

Samanidsko cesarstvo v njegovem majvečjem obsegut

Portret	Naslov	Vladarsko ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Samanidska dinastija (819–999)
		Ahmed I.	?	?		819–864/865	864/5
		Nasr I.	?	?		864/865–892	892
	Adel	Ismail I.	?	?		892–907	907
	Šahid	Ahmed II.	?	?		907–914	914
	Said	Nasr II.	?	?		914–942	943
	Hamid	Nuh I.	?	?		942–954	954
	Rašid	Abd al-Malik I.	?	?		954–961	961
	Moajed	Mansur I.	?	?		961–976	976
	Radhi	Nuh II.	?	?		976–996	997
	Abol Haret	Mansur II.	?	?		996–999	999
	Abol Favares	Abd al-Malik II.	?	?		999	999
	Montaser	Ismail II.	?	?		1000–1005	1005

Safaridsko kraljestvo (861–1003)

Glavni članek: Safaridska rodbina.

Safaridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu

Portret	Naslov	Ime	Kunja	Rojstvo	Sorodstvo	Vkadanje	Smrt	Komentar
Safaridska dinastija (861–1003)
	Emir	Jakub ibn Lajt	–	840	Aj-Lajtov sin.	861–879	879	Umrl zaradi bolezni.
	Emir	Amr	–	?	Al-Lajtov sin.	879–901	902	Samanidi so ga ujeli in 20. aprila 902 v Bagdadu usmrtili.
	Emir	Tahir	Abudl-Hasan	?	Sin Mohameda, sina Amra.	901–908	?	V ujetništvu v Bagdadu.
	Emir	Al-Lajt	–	?	Sin Alija ibn al-Lajta.	909–910	928	Umrl naravne smrti v ujetništvu v Bagdadu leta 928.
	Emir	Mohamed ibn al-Lajt	–	?	Sin Alija ibn al-Lajta.	910–911	?	Umrl v ujetništvu v Bagdadu.
	Emir	Amr ibn Jakub	Abu Hafs	902	Jakubov sin.	912–913	?	Samanidi so ga odstavili.
	Emir	Ahmed ibn Mohamed	Abu Džafar	21. junij 906	Sin Mohameda ibn Amra.	923–963	31. marec 963	Abdul Abas in Gilman sta ga ubila.
	Emir	Kalaf ibn Ahmed	Abu Ahmed	november 937	Sin Ahmeda ibn Mohameda.	963–1003	marec 1009	Leta 1003 so ga odstavili Gaznavidi; umrl v ujetništvu leta 1009.

Guridsko kraljestvo (879–1215)

Glavni članek: Guridi.

Guridsko kraljestvo v njegovem največjem obsegu leta 1202

Portret	Naslov	Ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	KOmentar
Guridska dinastija (879–1215)
	Malik	Emir Suri	?	Oče Mohameda ibn Surija	?–?	?	Prvi malik (kralj) Guridske dinastije.
	Malik	Mohamed ibn Suri	?	Sin Emirja Surija.	?–1011	1011	Se je zastrupil.
	Malik	Abu Ali ibn Mohamed	?	Sin Mohameda ibn Surija.	1011–1035	1035	Odstavljen in ubit (nečak Abas ibn Šit)
	Malik	Abas ibn Šit	?		1035–1060	1060	Odstavljen in ubit, zamenjan s sinom Mohamedom ibn Abasom.
	Malik	Mohamed ibn Abas	?	Sin Abasa ibn Šita.	1060–1080	1080
	Malik	Kutb al-din Hasan	?	Sin Mohameda ibn Abasa.	1080–1100	1100
	Malik	Iz al-Din Husein	?	Sin Kutba al-din Hasana.	1100–1146	1146
	Malik	Sajf al-Din Suri	?	Sin Iz al-Din Huseina.	1146–1149	1149
	Malik	Baha al-Din Sam I.	?	Sin Iz al-Din Huseina	1149	1149
	Malik	Ala al-Din Husein	?	Sin Iz al-Din Huseina.	1149–1161	1161
	Malik	Sajf al-Din Mohamed	?	Sin Ala al-Din Huseina	1161–1163	1163
	Sultan	Gijat al-Din Mohamed	1139	Sin Baha al-Din Sama I.	1163–1202	1202
	Sultan	Muiz al-Din	1149	Sin Baha al-Din Sama I.	1173–1206	1206
	Sultan	Gijat al-Din Mahmud	?	Sin Gijat al-Din Mohameda	1206–1212	1212
	Sultan	Baha al-Din Sam III.	?	Sin Gijat al-Din Mahmuda	1212–1213	1213
	Sultan	Ala al-Din Atsiz	1159	Sin Ala al-Din Huseina	1213–1214	1214
	Sultan	Ala al-Din Ali	?	Sin Šuja allDin Mohameda.	1214–1215	1215

Bujidsko kraljestvo (934–1062)

Bujidska dinastija v njenem največjem obsegu

Bujidsko kraljestvo je bilo razdeljeno v veliko ločenih emiratov, od katerih si bili najpomembnejši Fars, Raj in Irak. Na splošno je veljalo, da je bil eden od emirjev prvi med enakimi in so ga naslavljali z amir al-umara ali šahinšah.

Portret	Naslov	Vladarsko ime	Osebno ime	Rojstvo	Sorodstvo	Vladanje	Smrt	Komentar
Bujidi Farsa (933–1062)
	Emir, Amir al-umara	Imad al-Daula	Abul-Hasan Ali	891	Sin Buja	934–949	949	Tudi glavni bujidski emir (934-949)
	Emir, Šahinšah	Adud al-Daula	Fana Husrev	936	Sin Rukn al-Daula in nečak Imad al-Daula	949–983	983	Glavni bujidski emir (976-983) in emir Iraka (978-983)
	Emir, Amir al-umara	Šaraf al-Daula	Abudl-Favaris Širdil	962	Sin Adud al-Daula	983–989	989	Tudi glavni bujidski emir in emir Iraka (987-989)
	Emir, Kralj	Samsam al-Daula	Abu Kalidžar Marzuban	964	sin Adud al-Dala	989–998	998	Tudi emir Iraka in samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986)
	Emir, Kralj, Šahinšah	Baha al-Daula	Abu Nasr Firuz	971	Sin Adud al-Daula	998–1012	1012	Tudi emir Iraka (988-1012) in glavni bujidski emir (997-1012)
	Emir	Sultan al-Daula	Abu Šudža	992	Sin Baha al-Daula	1012–1024	1024	Tudi emir iraka n glavni bujidski emir (1012-1021)
	Emir, Šahinšah	Abu Kalidžar	Marzuban	1011	Sin Sultan al-Daula	1024–1048	1048	Tudi emir Kermana (1028-1048), glavni bujidski emir (1037-1048) in emir Iraka (1044-1048)
	Emir	Abu Mansur Fulad Sutun		?	Sin Abu Kalidžarja	1048–1054	1062	Izgubil Fars v korist Husrau Šaha
	Emir	Abu Said Husrau Šah		?	Sin Abu Kalidžarja	1051–1054	?	Izgubil Fars v korist Abu Mansur Fulad Sutuna
	Emir	Abu Mansur Fulad Sutun		?	Sin Abu Kalidžarja	1054–1062	1062	Ubil ga je Šabankara, poglavar plemena Fadluja
Bujidi Raja, Isfahana in Hamadana (935–1038)
	Emir, Amir al-umara	Rukn al-Daula	Abu Ali Hasan	898	Sin oBuja	935–976	976	Tudi glavni bujidski emir (949-976)
	Emir	Fahr al-Daula	Abul-Hasan Ali	952	Sin Rukn al-Daula	976–980 in 983–997	980	Tudi emir Hamadana in Tabaristana (984-997) in glavni bujidski emir (991-997)
	'Emir	Muajad al-Daula	Abu Mansur	941	Sin Rukn al-Daula	976–983	983	Tudi emir Hamadana (976–983), Džibala (977–983), Tabaristana (980–983) in Gorgana (981–983)
	Emir	Madžd al-Daula	Abu Taleb Rostam	993	Sin Fahr al-Daula	997–1029	1029	Samo v Raju, za kratek čas samoproglašeni glavni bujidski emir
	Emir	Šams al-Daula	Abu Tahir	?	Sin Fahr al-Daula	997–1021	1021	Samoi v Isfahanu in Hamadanu, za kratek čas samopriglašeni glavni bujidski emir
	Emir	Sama al-Daula	Abul-Hasan Ali	?	Sin Šams al-Daula	1021–1023	1023	Samo v Hamadanu, odstavljen
Bujidi Iraka in Huzistana (945–1055)
	Emir, Amir al-umara	Muiz al-Daula	Abul-Husein Ahmad	915	Sin Buja	945–966	966
	Emir, Amir al-umara	Iz al-Daula	Abu Mansur Bahtijar	943	Sin Muiz al-Daula	966–979	979	Samoproglašeni glavni bujidski emir (976-978)
	Emir, Šahinšah	Adud al-Daula	Fana Husrev	937	Sin Rukn al-Daula	977–983	983	Tudi emir Farsa (949-983) in glavni bujidski emir (976-983)
	Emir, Kralj	Samsam al-Daula	Abu Kalidžar Marzban	964	Sin Adud al-Daula	983–987	998	Tudi samoproglašeni glavni bujidski emir (983-986) in emir Farsa in Kermana (989-998)
	Emir, Amir al-umara	Šaraf al-Daula	Abul-Favaris Širdil	962	Sin Adud al-Daula	987–989	989	Tudi emir Farsa (983-989) in glavni bujidski emir (987-989)
	Emir	Baha al-Daula	Abu Nasr Firuz	970	Sin Adud al-Daula	989–1012	1012	Tudi glavni bujidski emir (997-1012) in emir Farsa (999-1012)
	Emir	Sultan al-Daula	Abu Šudža	992	Sin Baha al-Daula	1012–1021	1024	Tudi glavni bujidski emir (1012-1021) in emir Farsa (1012-1024)
	Emir, Šahinšah, Kralj	Mušarif al-Daula	Abu Ali	1002	Sin Baha al-Daula	1021–1025	1025
	Emir	Džalal al-Daula	Abu Tahir Džalal al-Daula	994	Sin Baha al-Dala	1027–1043	1043
	Emir, Šahinšah	Abu Kalidžar	Marzuban	1011	Sin Sultan al-Daula	1043–1048	1048	Tudi emir Farsa (1024-1048), Kermana (1028-1048) in glavni bujidski emir (1037-1048)
	Emir	Al-Malik al-Rahim	Abu Nasr Husrau Firuz	?	Sin Abu Kalidžarja	1048–1055	1058	Tudi glavni bujidski emir (1051-1055); odstavil ga je Tugril Seldžusški

Seldžuški turški sultani, 1029-1194

• Toğrül bin Mikail (Tugril beg) (1037-1063).
• Alp Arslan bin Čagri (1063-1072).
• Dželaludin Malikšah I. (1072-1092).
• Nasir ad-Din Mahmud I. (1092-1094).
• Rukn ad-Din Barkijaruk (1094-1105).
• Mu'izz ad-Din Malikšah II. (1105).
• Gijat ad-Din Mehmed I. Tapar (Mohamed) (1105-1118).
• Mu'izz ad-Din Ahmed Sandžar (1097-1157).
• Mahmud II. (1118-1131).
• Davud (David) (1131-1132).
• Toğrül II. (Tugril beg) (1132-1134).
• Mas'ud (1134-1152).
• Malikšah III. (1152-1153).
• Mehmed II. Osvajalec (Mohamed II.) (1153-1160).
• Sülejman Šah (Sulajman Šah) (1160-1161).
• Arslan Šah (1161-1176).
• Toğrül III. (Tugril beg III.) (1176-1194).

razdeljeno, 1194-1256

Ilkanat, 1256-1343

• Hülëgü (Hulagu) (1256-1265).
• Abakva (1265-1281).
• Tekuder (1281-1284).
• Argun (1284-1291).
• Gaikatu (1291-1295).
• Baidu (1295).
• Gazan (1295-1304).
• Öljeitü (1304-1316).
• Abu Sa'id (1316-1335) (zadnji od Džingisidskih il-kanov).
• Arpa Ke'un (1335-1336).
• Musa (1336-1337).
• Mohamed (1337-1338).

razdeljeno, 1343-1380

Timuridi, 1380-1449

• Timurlenk (Tamerlan) (1370-1405).
• Šahruh (1405-1447).
• Ulug Beg (1447-1449).

razdeljeno, 1449-1502

Safavidi, 1502-1736

• Ismail I. (1502-1524).
• Tahmasp I. (1524-1576).
• Ismail II. (1576-1578).
• Mohamed I. (Koda Bandeh)
• Mohamed Kodabanda (1578-1587)
• Abas I. Veliki (Abas I., Abas Veliki) (1587-1629)
• Safi (1629-1642.
• Abas II. (1642-1667).
• Sulejman I. (1667-1694).
• Soltan Husein I. (Soltan Hosejn I.) (1694-1722).
• Tahmasp II. (1722-1732).
• Abas III. (1732-1736).
• Sulejman II. (1749-1750).
• Ismail III. (1750-1765).

Afšaridi, 1736-1749

• Nadir Šah

Zandi, 1750-1794

• Karim Kan
• Lotf-Ali Kan

Kadžari, 1796-1925

• Aga Mohamed Kan Kadžar (1796-1797).
• Fat Ali Šah (1797-1834).
• Mohamed Šah Kadžar
• Naser-al-Din Šah
• Mozafer-al-Din Šah (1896-1907).
• Mohamed Ali Šah (1907-1909).
• Ahmad Šah Kadžar (1909-1925).

Pahlavi, 1925-1979

• Reza Pahlavi
• Mohamed Reza Pahlavi

Islamska republika Iran, 1979 —