Slovenski evrokovanci

Slovenski evrokovanci, tudi slovenski evrski kovanci, so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V Sloveniji je evro postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Skovanih je bilo 296,3 milijonov kovancev v skupni vrednosti 103.909.000 evrov.^[1] Slovenske banke so 15. decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi numizmatični komplet. Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.

Evrokovanci
Evroobmočje in nečlanice EU z monetarnim dogovorom¹
Andora¹ Avstrija Belgija Ciper Estonija Finska Francija Grčija Hrvaška Irska Italija Latvija	Litva Luksemburg Malta Monako¹ Nemčija Nizozemska Portugalska San Marino¹ Slovaška Slovenija Španija Vatikan¹
Članice EU izven Evroobmočja
Bolgarija Češka Danska Madžarska	Poljska Romunija Švedska
Nečlanice EU z evrom brez monetarnega dogovora
Črna gora	Kosovo
Priložnostni kovanci za 2 € Ecb.europa.eu

Podoba slovenskih evrokovancev

Slovenski evrokovanci – zadnja stran
0,01 €	0,02 €	0,05 €
Štorklja – motiv, ki je bil uporabljen že na kovancu za 20 SIT	Knežji kamen	Groharjev Sejalec seje zvezde
0,1 €	0,2 €	0,5 €
Katedrala svobode, Plečnikova maketa neuresničene zgradbe Državnega zbora Republike Slovenije	Par lipicancev v igri	Triglav in nad njim ozvezdje Raka – zodiakalno znamenje, v katerem je Slovenija postala samostojna, ter napis Oj Triglav moj dom
1 €	2 €	Rob kovanca za 2 €
		Drobno narezan, z napisom S L O V E N I J A ·
Primož Trubar in napis Stati inu obstati	France Prešeren in del njegovega rokopisa Zdravljice v bohoričici

Priložnostni kovanci

Spominski kovanci

Vsaka članica evroobmočja ima možnost, da dvakrat na leto izda spominski kovanec za 2 € z drugačnim motivom, kot ga ima običajen 2 € kovanec;^[2] po slovenskem zakonu lahko država to stori enkrat letno. Ob obeležitvi posebnih dogodkov, ki se tičejo Evropske unije, pa članice evroobmočja izdajo 2 € kovance s skupnim motivom (npr. leta 2007 ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe).

Predstavljeni so 2 € kovanci, ki jih je izdala Slovenija:^[3]

Slika	Priložnost	Količina	Datum
	(Skupni motiv) 50. obletnica podpisa Rimske pogodbe	400.000 kovancev	25. marec 2007
	500. obletnica rojstva Primoža Trubarja	1.000.000 kovancev	26. maj 2008
	(Skupni motiv) 10. obletnica Ekonomske in monetarne unije EU	1.000.000 kovancev	5. januar 2009
	200. obletnica ustanovitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani	1.000.000 kovancev	10. maj 2010
	100. obletnica rojstva Franca Rozmana - Staneta	1.000.000 kovancev	21. marec 2011
	(Skupni motiv) 10. obletnica evra	1.000.000 kovancev	3. januar 2012
	800. obletnica obiskovanja Postojnske jame	1.000.000 kovancev	4. februar 2013
	600. obletnica kronanja Barbare Celjske	1.000.000 kovancev	17. november 2014
	2000. obletnica ustanovitve Emone	1.000.000 kovancev	9. november 2015
	(Skupni motiv) 30-letnica zastave Evropske unije	1.000.000 kovancev	7. december 2015
	25. obletnica osamosvojitve Slovenije	1.000.000 kovancev	20. junij 2016
	10. obletnica uvedbe evra v Sloveniji	1.000.000 kovancev	2. februar 2017
	svetovni dan čebel	1.000.000 kovancev	14. maj 2018
	100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani	1.000.000 kovancev	25. november 2019
	500. obletnica rojstva Adama Bohoriča	1.000.000 kovancev	23. december 2020
	200. obletnica ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko	1.000.000 kovancev	25. oktober 2021
	150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika	1.000.000 kovancev	2. marec 2022
	(Skupni motiv) 35-letnica programa Erasmus	1.000.000 kovancev	1. julij 2022
	150. obletnica rojstva Josipa Plemlja	993.250 kovancev	19. december 2023

Zbirateljski kovanci

Zbirateljski priložnostni kovanci se izdajajo ob največ dveh dogodkih letno, izdelani so iz srebra, zlata ali drugih kovin. Prodajna cena tovrstnih kovancev je običajno višja od njihove nominalne vrednosti, vseeno pa so zakonito plačilno sredstvo, toda le v Sloveniji.^[3] Izdani kovanci:

• 2008: 250-letnica rojstva Valentina Vodnika (za 30 in 100 evrov)
• 2008: Predsedovanje Evropski uniji (po 3, 30 in 100 evrov)
• 2009: 100-letnica rojstva slikarja Zorana Mušiča (za 30 in 100 evrov)
• 2009: 100-letnica prvega poleta z motornim letalom na Slovenskem (za 3, 30 in 100 evrov)
• 2010: Svetovno prvenstvo v poletih v Planici (za 30 in 100 evrov)
• 2010: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige (za 3, 30 in 100 evrov)

Nesoglasja

Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov:

• kovanec za 2 centa: uporaba simbola knežjega kamna (nemško Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na avstrijskem Koroškem. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje vojvod na Gosposvetskem Polju, je bil leta 1862 prestavljen v Celovec, najprej v dvorano grbov, potem za sto let v deželni muzej. Ko se je razvedel načrt o uporabi na slovenskem evrokovancu, je koroška deželna vlada, ki ji je predsedoval Jörg Haider, 25. oktobra 2005 izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel označil kot nevredno resne obravnave.^{[navedi vir]} Knežji kamen je bil postavljen v preddverju koroške deželne vlade v Celovcu kot zgodovinski deželni simbol, a le za 4 mesece. Marca 2006 se je za stalno vrnil v dvorano grbov v deželni hiši.
• kovanec za 1 cent: prvotna zamisel podobe kovanca je bila štorklja, ki se sklanja proti žabi, da bi jo pojedla. Na pritožbo Društva proti mučenju živali je bil motiv spremenjen.^{[navedi vir]}