Verdun, Meuse

Verdun (do 1970 Verdun-sur-Meuse) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meuse. Leta 1999 je mesto imelo 19.624 prebivalcev, 2019 pa le še 17.000.

Verdun, Meuse
Občina
Lega
Francija Grand Est
49°9′35″N 5°22′58″E
Država	Francija
Regija	Grand Est
Departma	Meuse
Okrožje	Verdun
Kanton	Verdun-Center Verdun-Vzhod Verdun-Zahod
Interkomunaliteta	Skupnost občin Verdun
Upravljanje
• Župan (2001-2008)	Arsène Lux
Površina 1	31,03 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2022)[1]	16.610
• Gostota	540 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	55545 /55100
Nadmorska višina	194–330 m (povp. 240 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Za druge pomene glej Verdun.

Geografija

Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Meuse. S skoraj 20.000 prebivalci je največji kraj v departmaju.

Administracija

Lega okrožja v regiji

Verdun je sedež treh kantonov:

• Kanton Verdun-Center (del občine Verdun, občini Belleray, Dugny-sur-Meuse: 6.285 prebivalcev),
• Kanton Verdun-Vzhod (del občine Verdun, občine Ambly-sur-Meuse, Belrupt-en-Verdunois, Dieue-sur-Meuse, Génicourt-sur-Meuse, Haudainville, Rupt-en-Woëvre, Sommedieue: 8.653 prebivalcev),
• Kanton Verdun-Zahod (del občine Verdun, občina Sivry-la-Perche: 11.204 prebivalci).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Charny-sur-Meuse, Clermont-en-Argonne, Damvillers, Dun-sur-Meuse, Étain, Fresnes-en-Woëvre, Montfaucon-d'Argonne, Montmédy, Souilly, Spincourt, Stenay in Varennes-en-Argonne s 83.953 prebivalci.

Zgodovina

Verdun (antični Verodunum) so po imenu sodeč ustanovili Kelti (dunum - oppidum). Od 4. stoletja dalje je bil z manjšimi prekinitvami sedež škofije. Leta 843 je bil v njem podpisan sporazum, s katerim je bilo Frankovsko cesarstvo razdeljeno na tri dele. Verdun je pripadel Lotaringiji, kasnejšemu Svetorimskemu cesarstvu, ko mu je bil dodeljen tudi status svobodnega cesarskega mesta. Verdunska škofija je skupaj s škofijami v Toulu in Metzu oblikovala provinco Treh škofij, katera je v letu 1552 postala del Francije, priznana z Vestfalskim mirovnim sporazumom 1648. Za časa Ludvika XIV. je bila v njem pod nadzorstvom slavnega graditelja Vaubana zgrajena trdnjava.

Verdun je bil med prvo svetovno vojno prizorišče hudih bojev med Francijo in Nemčijo, ki so zahtevali ogromno število žrtev na obeh straneh.

Znamenitosti

Mestna vrata Porte Chaussée, Verdun

• gotska katedrala Notre-Dame iz leta 990, francoski zgodovinski spomenik,
• La tour Chaussée,
• Le musée de la Princerie (arheologija, srednjeveške skulpture, fajanse),
• v spomin na bitko:
  • podzemeljska utrdba,
  • svetovno središče miru,
  • spomenik zmage,
  • trdnjavi Vaux in Douamont,
  • kostnica Douamont
  • Verdunski spomenik Le mémorial de Verdun et le village de Fleury (v spomin na razrušeno vas Fleury-devant-Douamont, vojake in civilno prebivalstvo.

Pobratena mesta

Verdun ni pobraten z nobenim drugim krajem; sklep o tem je bil sprejet v občinskem svetu že naslednji dan po koncu prve svetovne vojne, da se ne bi ustvarilo diskriminacije proti številnim mestom, potencialnim kandidatom za status pobratenega mesta.